Ko sem dobil vabilo na zgornji dogodek, si nisem predstavljal, kakšne raszežnosti bo dobil. Niti najmanj. Pač povabilo starih prijateljev, treba jih je iti pogledat. To bo še eno malo drugačno branje, pripravili smo jih na desetine, nič posebnega, saj tudi ne pričakujem ničesar posebnega. Na Kongresnem trgu se ljudstvo prav ta četrtek zbira v podporo Radiu študent. Ne vem, kako bi se glasbeno izobrazil brez tega medija, pomislim. V modnih lokalih potekajo množičnePreberi

Zgoraj nad nama oblaki.
Smisla prazne bele pare.
Kaj nama skrivajo?

Zgoraj nad nama neslišen vihar.
Kot košček papirja se vrtinčiva po zraku.
Koliko časa torej preostane?

Veter naju podi skozi polja parnih grmad.
Med nama in svetom prerezane žile.
Zadnji jesenski list pada med naju.Preberi

Dijana Matković, avtorica pravkar izdanega kratkoproznega prvenca, in Igor Matković, trobentač in sploh glasbenik, aktiven tudi na polju jazza, sta prejšnjo nedeljo v Kinu Šiška dokazala, da je lahko z literaturo povezan dogodek tudi vse kaj drugega kot zgolj »literarni večer«, torej dogodek brez pravih presežkov ali nadgradenj za nič več kot peščico izbranih obiskovalcev. In da je lahko pravzaprav dovolj dovršen in zanimiv in, skratka, kul, da se odvije v KinuPreberi

Spoštovani kolegi in kolegice, DSP-jevci-jevke, da ne bom predpostavljala, da smo vsi v kolegialnem odnosu (imam pa še to smolo, da sem lani iz društva izstopila, pa niti ne vem, če imam sploh pravico do besede),

torej, spoštovani in spoštovane,Preberi

V petek, 18. oktobra. 2013, se je ob izidu druge pesniške zbirke Anje Golob v Knjigarni Behemot odvilo svojevrstno branje; tour de force, kjer je pesnica svojo pesniško zbirko Veso v zgibi prebrala v celoti, kar pomeni zanimiv primer literarnega večera, kot ga pri nas običajno nismo vajeni.Preberi

Če si zdravnik, verjetno nimaš težav s smislom svojega dela: reševati in daljšati življenja je, v večini primerov, nujen predpogoj za to, da so ta življenja dobra. Če si programer, oblikovalec, glasbenik … je tvoje delo nekoliko manj utemeljeno s temeljnimi človeškimi potrebami, a je po tebi vseeno dovolj povpraševanja in te za tvoje početje šušteče potreplja trg. Če si literarni kritik ali, pogosteje, kritičarka, si v težavah. Nikoli ne bo nihče zavpil: »Hitro! Tukaj potrebujemo kritika!«, pa tudi v področje storitev se kritiško pisanje ne uvršča.Preberi

Za S.

Lepo našminkan moški,
ki ni moški in tudi ni ženska,
ima predstavitev svojega referata
zjutraj ob osmih, ko je
po srednjeevropski uri šele sedem
in se pretegujem v postelji kot mačka.

Ti praviš, da si sova,
ko se ponoči spreletavaš
po nepoznanih ulicah in premlevaš,
zakaj nas tisto vmesno,
česar ne moremo določiti,
tako zelo moti.Preberi

Preobčutljivost, s katero se pri nas pogosto soočamo ob redkih – a skoraj vedno žolčnih – odzivih na literarno kritiko, in še to izključno odklonilno, priča o tem, da kritika v splošnem ni zares sprejeta kot integralni del kulturnega napredka, temveč prej kot eden izmed porokov za strahopetno vzdrževanje nespremenjenega obstoječega stanja oz. njegovo površinsko hvalo. Namesto da bi bila spodbujana, je njena ostrina (pravimo ji vendar kritična!) v interesu zagotavljanja povprečne sredinskosti kar nekako odveč.Preberi

(Gatwick, 2. maj 2005)

Imamo težave, pravijo drevesa, ampak si ne delamo skrbi.
Smo zelen pas ob robu sivega letališča,
ko je za vami slab dan v službi. Smo krik
v vaše oko, izbruh drevesnega veselja.
Naša časovna mera je drugačna: zadovoljna smo
z vztrajanjem tukaj, medtem ko vi hitite sem ter tja.
Ne premoremo veliko razumevanja za živčne:
nekaj je, zaradi česar pojemo na robu
preživetja ali na robu letališča. Ponujamo vpogled
s svojim vedenjem,Preberi

Letošnji oktobrski cikel poezije in glasbene improvizacije v Gromki ob petkih v okviru Literature v živo prinaša glasbo kot odgovor na branje poezije v živo. Avtorjevo upodabljanje zapisanega besedila v živo, s svojim glasom, izbrano melodijo in želeno interpretacijo, je enkratno in neponovljivo doživetje, saj pri dogodkih v živo neizprosno nastopi tudi element presenečenja, nenačrtovanega. Pri ciklu Glasbena improvizacija slika poezijo je načrtovano, da glasbenik improvizator že predhodno prebere napisane pesmi,Preberi

Četrtkova razprava o literarnih nagradah je bila verjetno ena najostrejših razprav na to temo doslej. Priznam, oblivala me je vročica, enkrat ali dvakrat me je celo imelo, da bi vstala in zaploskala, večino časa pa sem prikimavala. Najbolj tistemu, kar je izrekla gostja dr. Barbara Simoniti, malo manj besedam iz ust Jelke Ciglenečki in še manj (pred)postavkam dr. Mirana Hladnika.Preberi

V KUD France Prešeren se je začela nova sezona pesniško-glasbenih večerov z naslovom Pesniški kabareti. Na prvem takšnem srečanju, ki se je odvijalo prejšnji četrtek, smo lahko prisluhnili kopici mlajših pesnikov, in sicer v dveh delih: v prvi uri sta nastopila Mitja Drab in Gašper Torkar, v drugi pa Katarina Ana Rakušček, Arnož Polič in Aljaž Koprivnikar. Slednja trojica je brala poezijo v navezavi z glasbenikom Soma Arsen oziroma pesnikom Tomislavom Vrečarjem.Preberi

V meni se vse ziba kot pri neurju.
Moram se zbrati. Vsekakor
se moram zbrati. Ona ima dve veliki očesi,
ki me pred tremi leti še nista
gledali. Moj Bog, gleda me!
Res je, jaz sem njen oče,
držim jo za roko in hodiva
proti parku. Če me bo kaj vprašala,
vem, kaj bom rekel, vse, kar se pojavlja,
sem že mnogokrat srečal.
Vem, kaj zahteva od tega jutra,
od ulice, od parka, od mene,Preberi

3. c je bil do pred kratkim povsem običajen razred. Ampak potem, nekega dne, so ga trojčki Lajoš, Maroš in Pišta obrnili na glavo – skoraj dobesedno. No, učilnico so s tleski prstov kot bi mignil spremenili v kopališče, pa v drsališče, pa v živalski vrt, pa v prostor za taborjenje s pravim tabornim ognjem na sredi in še kaj bi se našlo. Učilnica, ki postane kopališče, seveda pri priči namesto hrama učenosti postane zabaviščePreberi

Če se zazremo skozi prizmo, ki zaobsega tendence sodobnega slovenskega romanesknega literarnega ustvarjanja, ugotovimo, da se roman Kino glede na svoje osrednje pripovedno polje postavlja ob bok romanom, h katerim med drugimi spadajo Balerina, balerina (1997) in Tito, amor mijo (2005) Marka Sosiča ali Jadrnica (2011) Ferija Lainščka. Omenjenim literarnim delom je namreč skupno, da na položaje osrednjih literarnih likov postavljajo posameznike z roba družbe, raznovrstne »marginalce«, ki jih zavedanje lastne družbene zaznamovanosti pogosto vodiPreberi

Včasih kdo, ki se je priučil, kako disciplino naseliti s prirojenim udobjem,
S katerim privlačni ljudje naseljujejo svoja telesa,
Reče, da je ljubezen neizoblikovano in komaj civilizirano čustvo,
Čustvo razdora in nemoči,
Primerno za majhne sesalce in ljudi, ki ne bodo nikdar zares ljudje.
Da mora vsak, ki se je kdaj uklonil raziskovanju, razumeti,
Da lepota lahko vzdrži samo površen pogled,
Da moramo biti osamljeni in razlaščeni,
Da bi zmogli verodostojno ovrednotiti resničnost,
In daPreberi

Ima me, da bi svoj zapis o prvencu Jasmina B. Freliha Na/Pol pričela s temeljitim povzetkom plota. Rada bi vam povedala kaj več o tem, kako dobro in natančno so zastavljeni trije osrednji protagonisti, kako gibka sta njihov kontekst in njihove motivacije, v kako ustreznem jeziku se izpisuje vsak posamezni nesrečni človek knjige in opisala še zadnje dejanje knjige, ki me je docela navdušilo. Pa vendar – vsega tega ne smem storiti. Pa ne zato,Preberi

Tine in Bine! Spet! Ja, točno tako, tista dva hecna brata z izumiteljsko žilico! Tokrat v nekoliko bolj obsežni slikanici (glede na predhodno, Tine in Bine – Nori izumi, je namenjena malce starejšim otrokom) zahvaljujoč svojemu kot britev ostremu umu pred pogubo rešujeta kar celotno vesolje. Napeta zgodba, v kateri seveda ne manjka Tinetovih in Binetovih genialnih idej in izumov, je kot nalašč za vse, ki vas zanima prostranost vesolja – nevarna, zagonetna in hkratiPreberi