Ustvariti lasten ekran, kamor bodo svoj pogled lahko upirali knjigogledi.

Zaradi tega, ker so uporabljeni čisto vsi prijemi za razgibavanje monotonosti, je učinek sicer ravno obraten.

Pri tem je toliko očitneje, da pripoved favorizira določene klišeje in se ujame v past pridiganja o spodobnosti.

Dinozavre imamo knjižno kar dobro pokrite, čeprav se zdi, da tudi nobena nova (kakovostna) knjiga nikoli in nikakor ni odveč.

Liki so zares srečni takrat, ko se ne trudijo (biti koristni).

Naj gre za intimne, delovne ali tovariške odnose, je fokus pesniške zbirke Porini me v kader igra moči.

Leposlovnih del, ki problematizirajo staranje (ženskega) telesa, skorajda ni.

Na neki način je Basile »zasejal« pravljično seme, ki je nato raslo ob drugih piscih.

A kot že kdaj prej je tudi v primeru tega Jančarjevega romana pripoved tista, ki prepriča.

Po toku navzgor nas opominja, da, kot je izrekel kjovski pisatelj N. Scott Momaday, »smo, kar si zamišljamo«.