Povabilo v dnevno sobo

Anja golob bere celo Veso v zgibi. Ljubljana: Knjigarna Behemot, 18. 10. 2013.

Aljaž Koprivnikar

V petek, 18. oktobra. 2013, se je ob izidu druge pesniške zbirke Anje Golob v Knjigarni Behemot odvilo svojevrstno branje; tour de force, kjer je pesnica svojo pesniško zbirko Veso v zgibi prebrala v celoti, kar pomeni zanimiv primer literarnega večera, kot ga pri nas običajno nismo vajeni.

Koncept večera je temeljil na domačnosti, kot ga pri knjigarni Behemot že poznamo; obiskovalce je pričakala skodelica čaja po izbiri ter narezana potica, pesniškemu večeru pa je šel na roko tudi sam prostor, okrožen s knjigami, in četudi smo obiskovalci sedeli znotraj knjigarne oz. galerije, sem dobil občutek kot bi sedel v kakšnem literarnem salonu, kjer bo večer namenjen predvsem poeziji. In tako bi se večer tudi dalo opisati. Brez nepotrebnega uvodnega govora je Anja Golob prebrala vso svojo zbirko v neposrednem stiku knjiga – avtorica – obiskovalci, tako pa je za razliko od marsikaterih drugih literarnih večerov v ospredje vstopila poezija ter dobila mesto, ki ji pripada.

Četudi je samo izvedbo branja na začetku spremljalo nekaj treme in je pesnica z branjem preveč hitela, se je kasneje sprostila in zavladala je harmonija med njo in publiko. Kot je povedala sama, se je prvič lotila takšnega literarnega »eksperimenta«, ki ni enostaven, saj moramo pri branju celotne zbirke ostati zbrani, hkrati pa paziti, da to ostane tudi publika. Pesnica je publiko popeljala čez dvoletno pesniško ustvarjanje, ki je večinoma nastalo v podstrešni sobi med njenim bivanjem v Bruslju, hkrati pa je poleg pesmi publiki posredovala tudi zanimive detajle o ustvarjanju zbirke ter zelo osebno komentirala določene pesmi, kar je samo še dodatno izpolnilo že tako prijetno atmosfero. Koncept večera je na ta način uspel, saj na večini literarnih večerov redko dobimo tako oseben vpogled v avtorja in njegovo delo, hkrati pa preko branja celotne knjige dobimo veliko boljši vpogled v poetiko dotične ustvarjalke kot bi ga sicer pri navadnem branju, ki avtorju ponavadi nameni deset do petnajst minut, večji del pa zavzame vse drugo kot poezija.

Med celotnim branjem, ki je bilo prekinjeno samo za odmor, namenjen cigareti, in čaju, je Anja Golob s poezijo uspela vzpostaviti drugačen odnos do obiskovalcev, kot smo ga vajeni, saj je publika spremljala branje brez kakršnikoli prekinitev, brez pogledov na uro, s koncentracijo poljske miši, kot se je izrazila pesnica tudi ob koncu večera. Za dobro uro nas je popeljala v svet neposredne poezije in poskrbela za dobro komunikacijo med prebranim in slišanim, iz oblaka poezije pa so obiskovalce »zbujali« samo ljubljanski zvonovi in rahlo neprijeten poskus bližnjega uličnega muziciranja.

Pesniški večer, ki je s svojo preprostostjo pokazal, da so pesniški večeri namenjeni avtorjem in predvsem njihovi poeziji, brez pompa ter z odsotnostjo kakršnih nepotrebnih primesi, je dokazal, da relacija knjiga – človek še vedno deluje. Obiskovalcem ni ponudil zgolj ene plati pesmi, temveč smo preko komunikacije dobili vpogled v cel spekter prebranega, tako pa je celoten večer deloval kot dobrodošla osvežitev siceršnjih pesniških branj.

O avtorju. Aljaž Koprivnikar, pesnik in literarni kritik, je bil rojen neke pozne aprilske noči v Ljubljani. Redno sodeluje z različnimi slovenskimi in mednarodnimi spletnimi portali ter literarnimi revijami. Pesniški prvenec, Ανατομία (Anatomija) je leta 2019 izdal pri grški založbi Vakxikon, sicer pa so njegove pesmi objavljene v različnih literarnih revijah in … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • »Močna, ker je vedela, da ni svobodna«

    Jasna Lasja

    Francoska pisateljica maroških korenin Leïla Slimani, rojena leta 1981 v Rabatu, pariška študentka in nekdanja novinarka pri pariški reviji Jeune Afrique, je, podobno kot njena nigerijska kolegica Chimamanda Ngozi Adichie, s svojimi do zdaj tremi romani na zavidljivo visoki ravni prepričala tako strokovno kot širše bralstvo.

  • Kjer je bilo suženjstvo polog za svobodo

    Urban Leskovar

    Vsaka velika civilizacija se je v času svojega vznika napajala s krvjo izkoriščane delovne sile. To s seboj prinese naslednje posledice: uveljavljanje vladajočih se začne udejanjati preko raztelešenja deprivilegiranih, kompleks večvrednosti pa pridobi razsežnosti identifikacijskega sredstva, pri čemer nasilje postaja njegov temeljni način osmišljanja. Na enak način se je odvila zgodovina Amerike, ki je svojo potrošno delovno silo pridobila s čezatlantskimi pohodi na afriško celino, jo nato izkoriščala za pridelavo bombaža in nazadnje položila temelje za segregacijo, ki do danes ostaja pereč problem njene družbe.

  • Čez telo

    Aljaž Krivec

    Ob prvi seznanitvi z naslovom tretje pesniške zbirke Kaje Teržan (po Delti (2015) ter Krogu (2018)), sem ga, še nezaznamovan z branjem knjige, nemudoma povezal z vzdihom, ki nam morebiti uide ob ukvarjanju z vsakodnevnimi obveznostmi, ko se zdi, da lahko tisto res zanimivo, res dragoceno – in kar je še takšnih oznak – gledamo le od daleč, kot obljubo v prihodnosti, takrat, nekoč, ko bomo imele oziroma imeli čas.

Izdelava: Pika vejica