Če bi se Rok Gominšek (1993) oklical za pesnika ali pisatelja, bi mu tudi to spodletelo. Objavljal je v revijah Novi zvon in Mentor. Preberi

Sanja Gornjec (1992) misli že dolgo preliva v besede. Sprva je pisala zase, v zadnjem letu pa zapise vse pogosteje deli tudi z drugimi. Z udeležbo na delavnicah kreativnega pisanja raziskuje različne oblike izraza, njena poezija in proza pa sta bili objavljeni v zborniku študijskega krožka pisanja Zapiš in v antologiji Ne boš kupil predpražnika. V pisanju jo najpogosteje navdihujejo svetovi fantazije in pravljic. Neuspešno zmanjšuje količino popite kave.Preberi

Luka Hadl je učitelj fizike in, kadar le utegne, sanjač. Občasno spiše kakšno kratko zgodbo in še bolj občasno pesem, v njih pa navadno išče čarovnijo, ki smo je zmožni ljudje – včasih z magijo, včasih brez nje. V zadnjih letih redno sodeluje v literarnem izzivu NMN.Preberi

Dolenjka, rojena v Novem mestu, ki je v devetnajstih letih v Ljubljani (pa v enem na Japonskem in polovici leta v Nemčiji) postala Gorenjka. Vedno jo je privlačil svet fantazije. Stripe v stilu japonskih mang riše že dolgo, v zadnjem času pa tudi piše. Ampak samo v hladni polovici leta, z vročo kavo ob sebi. Poleti pa turistom razkazuje prestolnico.Preberi

Hana Brilly (2004) je študentka primerjalne književnosti in bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Sodeluje pri več študentskih revijah, organizira literarne natečaje in dogodke ter se udeležuje različnih pesniških krožkov, bralnih klubov in literarnih srečanj. V svoji poeziji se ukvarja z duševnim zdravjem in družbeno neenakostjo, vse skupaj pa povezuje z umetniškimi podobami iz svetovne zgodovine.Preberi

Dr. Matic Kocijančič je kustos in raziskovalec Slovenskega gledališkega inštituta, esejist ter gledališki, literarni in filmski kritik. Diplomiral je iz filozofije, doktoriral pa iz literarnih ved na ljubljanski Filozofski fakulteti. Za svoje raziskovalno delo na področju dramatike je prejel nagrado Borštnikovega srečanja za esej in štipendijo Ustanove Tarasa Kermaunerja.Preberi

Filip Draženović (1994) je večni doktorski študent, ki se ubada z mrkimi baročnimi velikaši, rad teče (kot je zapisal Esad Babačić: »Ko tečeš se nikdar ne predaš,/ ko znaš teči, delaš samomor.«), kolesari, med vikendi pohajkuje po hribih z najboljšimi prijatelji, preveč bere in občasno tudi preveč napiše.Preberi

Sara Stadler (2004) je rojena v Ljubljani, kjer trenutno študira medicino. Večino otroštva in mladosti je preživela v Moskvi. Poezijo piše od štirinajstega leta starosti.

V svojem ustvarjanju se posveča predvsem tematiki duševnega zdravja ter si prizadeva prispevati k destigmatizaciji duševnih bolezni in ozaveščanju javnosti o stiskah posameznikov, ki se z njimi soočajo.Preberi

Aleksandra Ilić Zadnikar (1972) je nekdanja balerina, sicer pa novinarka in socialna delavka, ki deluje v rojstnem Beogradu, Ljubljani in Berlinu. Že konec devetdesetih je kot novinarka prispevala k osvežitvi razmer oziroma kulturni izmenjavi med Slovenijo in tedanjo Zvezno republiko Jugoslavijo. Naše okolje je tudi redno seznanjala s ključnimi osebnostmi iz srbskega kulturnega in političnega življenja v občilih od Radia Študent do Dela. V glavnem piše o filmu in literaturi ter se lahko pohvali z bogato, a skrbno izbrano knjižnico v več jezikih.Preberi

Jošt Jesenovec (1994) je gledališki improvizator, performer, profesor impro delavnice in italijanščine na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana ter človek z mnogimi hobiji. Ima blago alergijo na cvetni prah in je prepričan, da bi branje lahko rešilo marsikatero težavo sodobnega časa. Svoje puloverje si večinoma plete sam.Preberi