Jošt Jesenovec (1994) je gledališki improvizator, performer, profesor impro delavnice in italijanščine na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana ter človek z mnogimi hobiji. Ima blago alergijo na cvetni prah in je prepričan, da bi branje lahko rešilo marsikatero težavo sodobnega časa. Svoje puloverje si večinoma plete sam.Preberi

Tadej Vovk (2004) je študent kemije, ki se v prostem času spogleduje z umetnostjo. Rad sede za klavir, pogleda dober film ali predstavo, včasih pa napiše kakšno kratko zgodbo. Preberi

Matej Igličar (2000, Kranj) se je s pisanjem poezije pričel ukvarjati med študijem na Pravni fakulteti v Ljubljani. Njegova želja po umetniškem izražanju v maternem jeziku in splošno navdušenje nad slovensko literaturo sta se posebej izrazili med magistrskim študijem na Cambridgeu. Po vrnitvi v Ljubljano se je pričel ljubiteljsko ukvarjati z literaturo, filozofijo in filmom. Njegove pesmi izražajo nestabilni položaj in razdvojenost sodobnega človeka v zapletenih družbeno-političnih situacijah in odnosih, obenem pa prevprašujejo etičnost (in dolžnost) umetniškega ustvarjanja. Skoraj ves svoj prosti čas preživi med vrsticami knjig.Preberi

Amadeja Rek (2003) študira medicino, v prostih trenutkih pa se zateka k poeziji. Njene pesmi so bile že večkrat nagrajene (zlata olimpijka Pesniške olimpijade (2024), finalistka Festivala mlade literature Urška (2025), zmagovalka Rdeče niti (2026)), objavljene v literarnih revijah in antologijah, z umetnico Lano Pastirk pa je pripravila pesniško-kiparsko razstavo Koliko jezikov sem zmožna govoriti, ko mi odrežeš jezik? (2025). Sodeluje tudi z zavodom Dve luni, kjer je pomagala pri urejanju njihove prve antologije Pred novimi ozemlji stati nekoliko radoveden (2026).Preberi

Nataša Velikonja (1967) je sociologinja, pesnica, esejistka, prevajalka. Je avtorica sedmih pesniških zbirk; leta 1994 je pri založbi Škuc izdala pesniški prvenec Abonma, ki velja za prvo deklarirano lezbično pesniško zbirko na Slovenskem. Objavila je tudi sedem knjig esejev in znanstvenih razprav, ki se spuščajo v analizo prepleta umetnostnih, kulturnih in političnih realnosti. Je dobitnica Župančičeve nagrade (2016) in Jenkove nagrade (2022).Preberi

Blaž Kavšek (1994) je doktor slovenistike, literarni zgodovinar in kritik. Znanstvene članke je objavljal v Slavistični reviji, reviji Umjetnost riječi ter v več zbornikih, kritike in eseje pa na Radiu Študent, v revijah Literatura, Razpotja, Mentor, Kino! in Maska, v več gledaliških listih ter na spletnih platformah.Preberi

Jerneja Vrabič (1982, Slovenj Gradec), je nekoč napisala pesem V iskanju IDentitete. Še danes se išče. Po študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani je na domačo knjižno polico spravila še doktorat. Potem jo je doletelo življenje in začela je peči kruh in pisati poezijo. Prostor za pesmi ji za zdaj dajejo spletne platforme, ŠJP (tisti, ki spremljate literarni prostor, ste morda že slišali zanj) in ŠKUC (v okviru projekta Ko telo govori pesem).Preberi

Julija Lukovnjak (2000) je pisateljica, magistrska študentka filozofije, knjigarnarka v LUDi knjigarni in urednica za leposlovje na spletni Literaturi. Preberi

Lara Pustinek Miočić je diplomirana filozofinja in komparativistka, davno tega tudi malo pesnica, ki trenutno študira matematiko. Tu pa tam napiše kaj za Radio Študent in se zmerno udejstvuje v študentski politiki. Preberi

Breda Biščak je književna prevajalka, moderatorka in jungovska analitičarka; prevaja leposlovje in humanistiko. Poslovenila je dela Virginie Woolf, Vladimirja Nabokova, Hanifa Kureishija, Oliverja Sacksa in mnogih drugih. Leta 2019 je za prevod romana Avgust Johna Williamsa prejela Sovretovo nagrado.Preberi