Ne navadi se nanj; / ne biti vajen prestola je blagoslov

Parkiram med mizami, čim bližje svoji. Igor s kiviji že razklada, že bodo šli tipi prvo kavo spit, jih že vidim, pa kakega kratkega.

Karantena je za mano, tvoj norec se jutri vrača v Ljubljano.

pripadam telesu, večjemu od svojega

izginotje morda v puščavo samot

Giacomettijeve ženske / stojijo nenaravno / pokonci / in so gole

Ne cedi se med, krvava marmelada

Totalitarna turobnost je vsota otrpnjene transcendence.

vsi ti odnosi že od nekdaj niso dovolj ker so preveliki za naša usta

Šel si do konca in zdaj misliš, da je konec.

Žerjavica / po kateri / hodiš

Slon se ustavi ob meni. Poznam te.

nič, kar je živo, ne zdrsi v svet brez teže

nešto kao da sem psihopatka / sezoni graha je potekel rok pred dvema letoma / letos semena ne klijejo

bliže / ob stajati v nežnos / ti

zajahala bi predmestje / in ga s sulico nabodla / na mesec

včasih rabiš / samo / delec / da ga opazuješ

Kar je bilo, ni bilo, ni bilo / kot prozorna mreža, / napeta čez morje

Ni vse v pripravi kovčka. Treba je spakirati sebe, se dobro obleči.

neobvladljivost / lastnega popoldneva / nad silo reke / vztrajna vzdržnost / razočaranja / ta nenehna pretočnost