Plavanje v morju z majhnimi ribami, ki te grizljajo v stopala
Primož Čučnik
Stojiš in premerjaš razdaljo
od sonca do horizonta
ali boš zaplavala ali se boš potopila
kot ladja s strganim jadrom
brez misli v tem objemu samem
skočiti prvi ne pomeni da bo gosto
telo zlahka ostane na gladini
odrineš se preštejem do tri
kar zablešči se zaje v oko
zaprto vidi skozi veko
za to obstaja beseda
v starem slovarju mladic
plah fant te pošprica
z dlanjo zajemalko kapelj
in koža se skrči v hipu
ko se žarek stopi na njej
kot ura na razgretih kamnih
ploščatih in sestavljenih
v majhen stolp iz ostankov
vulkan in opeka brisača
spominja na usedlino
od koder izplujejo barke
s kuminom in kavo
v nos se naseli vonj
diši štiri pet metrov
od roba kjer se začenja
sklenja val mirne skale
ne pričakuješ sebe
poslovitev od jaza kot naslon
za držanje nad gladino
v stalnem drsenju pod
mrežo iz vrše v vršo
fant se razvname takrat
ko spozna da s plavutjo
odriva svoje izročilo
kar naredi razo
strdek na trnku
se je zataknil v pesem
a pesem ni hotela reči tega
ampak bilo je smešno
za umret od namigov
film na koži izogibi breznom
ribice v ogromnem prerezu
podrobnosti ki pojasnijo
toliko barv v bleščanju

Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.