Trije koti berlinskega Alexanderplatza 

Muanis Sinanović

Prejšnje leto je na Berlinskem filmskem festivalu debitiral Berlin Alexanderplatz, ambiciozna adaptacija istoimenske romaneskne weimarske klasike. Nemško-afganistanski režiser Burhan Qurbani je predstavil triurno epopejo, ki si prizadeva izvorno zgodbo ubesediti v geopolitičnem in duhovnozgodovinskem kontekstu tega trenutka.

    • Tri pesmi

      Meta Blagšič

      draga gospa, ne skrbite / delavci bodo počistili // krti vsak ponedeljek / pripravijo presenečenje

      Preberi

      20. aprila 2021 | Poezija

    • Veličasten razgled z balkona

      Alojzija Zupan Sosič (ur.), Na balkon visoke hiše: Antologija najkrajše slovenske pripovedi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2020 (Kondor)

      Veronika Šoster

      Besedila za antologijo najkrajše slovenske pripovedi Na balkon visoke hiše je izbrala, uredila in s spremno besedo opremila ena največjih strokovnjakinj za sodobno slovensko prozo, Alojzija Zupan Sosič, profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete. Gre za prvo tovrstno antologijo v Sloveniji, ki jo določa kriterij kratkosti izbranih besedil.

      Preberi

      19. aprila 2021 | Kritika, komentar

    • Zlate rože

      Gregor Podlogar

      Namesto tal nebo z oblaki. Ves čas obkroženi z valovi glasov. Svetloba je večna samo v spominu.

      Preberi

      16. aprila 2021 | Poezija

    • Pot brez povratka

      Sandrine Bessora in Stephane Barroux, Alpha. Prev. Mojca Medvedšek. Ljubljana: Založba VBZ, 2020

      Iztok Sitar

      »Ime mi je Alpha. Kot pevcu Alphi Blondyju. Ampak jaz nisem pevec. Tesar sem,« začenja svojo prvoosebno pripoved (anti)junak (proto)stripa, ki se v želji po boljšem življenju odpravi iz Abidžana na Slonokoščeni obali v Pariz, kjer ga že čakata prebegla žena in sin.

      Preberi

      15. aprila 2021 | Kritika, komentar

    • Križci in krožci

      Tanja Badalič

      Brez sledi sonca in lune – nebo se igra križce in krožce. Nekdo trosi v omrežje prepričanja, da bi razvil zakrnel voh razmreženih.

      Preberi

      13. aprila 2021 | Poezija

    • Pesmi

      Urška Kramberger

      kopno se je raztrosilo / četam miline v gobce / ko slišim besedo podnebje / se primem za pištolo

      Preberi

      9. aprila 2021 | Poezija

    • Konci, takšni in drugačni

      Kai Lüftner in Katja Gehrmann, Za vedno. Prev. Alenka Veler. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2020

      Gaja Kos

      V zadnjem desetletju je pri nas izšlo precej slikanic s problemsko tematiko, tako izvirnih slovenskih kot prevedenih. Skorajda ni teme, ki se je avtorji ne bi lotili že v knjigah za najmlajše: fizična hendikepiranost, bolezni, duševne motnje, brezdomstvo, begunstvo, zasvojenost, različne oblike nasilja itd. Avtorski pristopi so precej različni, od bolj humornih do skrajno resnih, nekatere tovrstne slikanice so lahko po likovni in oblikovni plati tudi zelo inovativne.

      Preberi

      7. aprila 2021 | Trampolin

    • Velika noč

      Primož Sturman

      Oblaki so bili podobni razvlečenim sragam smetane. Za trenutek je vstal, stopil na prehod in se ozrl naokrog. Zagledal jo je tam zadaj, slabih deset vrst za svojim sedežem. Nikoli poprej je ni videl kje drugje, čas sta si delila le v hotelskih sobah. Zazdelo se mu je nenavadno, da je ni zagledal že ob vkrcanju, in vedel je, da ne sme iskati njenega pogleda.

      Preberi

      6. aprila 2021 | Proza

    • (Ne)milost bega

      Patrick Modiano, Speči spomini. Prev. Aleš Berger. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2020 (Moderni klasiki)

      Jasna Lasja

      Eden najpomembnejših sodobnih predstavnikov tako francoske kot svetovne literature Patrick Modiano je predvsem od leta 2014 naprej, ko je prejel Nobelovo nagrado za književnost, intenzivno prisoten tudi na slovenskem literarnem prizorišču. Speči spomini (Souvenirs dormants) iz leta 2017 so deveti avtorjev roman in ob kratkozgodbarski zbirki za mladino deseto v slovenščino prevedeno delo ter sedmo po prejeti nagradi.

      Preberi

      5. aprila 2021 | Kritika, komentar

    • Miloradu S.

      Tjaša Škorjanc

      odšel si 18. marca 2021. tople kosti so se raztopile na bolnišničnih rjuhah. tvoje zadnje oklepališče tusvetnosti, svetišče kondenziranega mleka.

      Preberi

      2. aprila 2021 | Poezija

    • Volkovi na poslednjem banketu

      Dejan Koban, Anja Romih in Klemen Šali, Klastrfak. Ljubljana: LUD Šerpa, 2020

      Diana Pungeršič

      Dejan Koban je pesniški aktivist v najširšem pomenu besede, avtor, ki torej ne piše le lastne (vse bolj angažirane) poezije, temveč (so)ustvarja tudi javni prostor poezije, v povezovanju gradi svojske inkubatorje za mlade pesnike_ce, pa naj bo to na Mladih rimah, v okviru skupine IGNOR ali kot selektor zbirke Sončnica, vsa nora od svetlobe pri Književnem društvu Hiša poezije. Na literarni sceni je nespregledljiv, a ne zaradi izpostavljanja, siljenja v ospredje, temveč zaradi širine njegovega delovanja, v katerem se očitno zrcali zanesen in poeziji scela predan duh.

      Preberi

      1. aprila 2021 | Kritika, komentar

    • Balada o črnem vesolju

      Vid Karlovšek

      črno črno vse je črno // črne so ceste / črne so reke / črna so mesta / črni so ljudje / in njihovi dežniki

      Preberi

      30. marca 2021 | Poezija

    • Babilon bolečine

      Paul Celan, Zbrane pesmi I in II. Prev. Vid Snoj. Ljubljana: Beletrina, 2019 in 2020

      Silvija Žnidar

      »Na tisto v tvojem delu, kar se ni – ali se še ni – odprlo mojemu razumevanju, sem se odzval s spoštovanjem in čakanjem: nikoli se ne smemo pretvarjati, da popolnoma razumemo –: to bi bilo nespoštljivo do Neznanega, ki naseljuje pesnika; to bi pomenilo pozabiti, da je pesem nekaj, kar dihaš, da te poezija vdihuje.« To je zapisal Paul Celan (1920–1970, rojen Paul Antschel), romunsko-nemški pesnik judovskega porekla, v neodposlanem pismu francoskemu pesniku Renéju Charju, isto pa bi lahko veljalo tudi za pristopanje k njegovemu lastnemu opusu.

      Preberi

      29. marca 2021 | Kritika, komentar

    • Angeli nad Atosom

      Kazimir Kolar

      Njegova usta že devet dni niso okusila ničesar razen vode. Svet je razpadel na tla, molilno mizo in zid. Za zidom je bil vrt. Za vrtom strm travnik. Za travnikom, daleč spodaj, morska gladina. Včasih bleščeča in modra, večinoma pa temna.

      Preberi

      26. marca 2021 | Proza

    • Delikatna ljubezen

      Svetlana Slapšak, Šola za delikatne ljubimce. Prev. Seta Knop. Novo mesto: Založba Goga, 2020 (Goga)

      Martin Justin

      Šola za delikatne ljubimce se bere kot 50 dni trajajoč dialog (avtorica v Uvodu pravi, da jo je pisala kot pastiš Platonovega Fajdra) med Tašo, magistrsko študentko klasične filologije iz Beograda na izmenjavi v Atenah, in Aleksejem, starejšim ruskim igralcem, »zaslužnim umetnikom«, ki je v mesto prišel na študijski dopust, da bi preučil grško gledališče in poskušal navezati stike z lokalnimi umetniki.

      Preberi

      25. marca 2021 | Kritika, komentar

    • Valuta ljubezni

      Prevedla Neža Vilhelm

      Lucina Kathmann

      Kot številne pisateljice sem tudi jaz mama hčeram. Ampak moj primer je drugačen od primerov večine mater, saj sem vse hčere dobila naenkrat. Neke grozne noči pred 22 leti je moja najboljša prijateljica, ki je bila že vdova, umrla pri porodu, popolnoma nepričakovano, in podedovala sem njenih pet hčera in sina, tudi hčerko, pri porodu katere je umrla.

      Preberi

      24. marca 2021 | Esej, kolumna

    • Preobrazba dvoma

      Uvodnik Literature 357

      Andrej Blatnik

      V desetletjih gibanja po knjižnem polju sem iz knjižnega zanesenjaka postal nekakšen dvomljivec, knjigoskeptik. Na začetku se je zdelo vse perfektno, kazalo je, da se na literarnem polju lahko udomačim in da bo dom prijeten: že v gimnaziji so mi sprejeli tri zgodbe v objavo v reviji Problemi – Literatura, in ko sem prišel na faks, so bile res objavljene, še prej pa ena v Sodobnosti. Pri dvajsetih letih mi je izšel prvenec, zanj sem dobil nagrado in (z izjemo Aleksandra Zorna) dobre kritike.

      Preberi

      22. marca 2021 | Uvodnik

    • Soneti

      Tjaž Mihelič

      Morda le nisva cenila simetrije, / ki sva kdaj v hipni slasti jo spoznala; / prezirljivost lastna pa na pol razklala / telo v telesu je; ko eno bije, / drugo drugega slavi, ko v slapu lije / in se toči ona vame in vanjo jaz, / ko ji zopet padam pred obraz, / se vse konča in v naju zgnije

      Preberi

      19. marca 2021 | Poezija

Izdelava: Pika vejica