Idi Amin Dada se v grobu smehlja. / Ni najbolj zloben ugandski diktator.

Vnuk me bo spraševal, / kam je šel mali pajek / in / ali sem kdaj videla gozd.

david si že nekaj mesecev želi / kanarčka takšnega / kakršne prodajajo poleg pekarne

Danes sem se vnovič povzpela / v posebno ozvezdje.

derem se na deda / ki še vedno spi / čeprav svet gori, gori / gori / gori

Med nama je prvič / preteklo med telesi, / v čutnem primežu sta z lokom tvorili / sebi lastno simetrijo.

Rekel si, ker v mojih sanjah si govoril, / da imam vonj po plugu in kosi, / kovinskemu zarjavelo rdečemu rezilu pasti.

Nekateri deli nikoli ne zrastejo nazaj.

Načrt je ostati navpičen: navpičen na čas, navpičen / na smrt, navpičen kot tovariška kritika na tovariša.

otoki so počasni / je megla / ki se ne poleže

Razpredemo se po peskovniku vedno ostane nekaj peska

V odnosu vsakdo nekaj podari, običajno s tem, da nekaj zamolči.

Ne navadi se nanj; / ne biti vajen prestola je blagoslov

Parkiram med mizami, čim bližje svoji. Igor s kiviji že razklada, že bodo šli tipi prvo kavo spit, jih že vidim, pa kakega kratkega.

Karantena je za mano, tvoj norec se jutri vrača v Ljubljano.

pripadam telesu, večjemu od svojega

izginotje morda v puščavo samot

Giacomettijeve ženske / stojijo nenaravno / pokonci / in so gole

Ne cedi se med, krvava marmelada

Totalitarna turobnost je vsota otrpnjene transcendence.