Izložbene lutke po zadnji modi / dostojanstveno zrejo v lasten odsev.

Pijanemu kričanju pritiče pantone 13-1106.

Bival je v veselem strahu, / da stvari niso tako preproste, kot se nam dozdevajo.

nič strašnega,  / le dah, ki ga prereže na pol kot kutino

Prvo nebo / je v tebi

Nihče ničesar ne pričakuje od tebe.

I.

Počasi, po gumbih odpeti telo
ko hlastaš za zrakom
kot zrela kostanjeva ježica
razklene svoje bodeče pesti.
Najpomembnejše se dogaja v gumbnicah
žil
utrujena ladjevja so zakopana v njihovem pesku
in se iz njih iztrgajo kot strdki,
šopki maka, ki veni
se začnejo zlivati
od vratu proti trebuhu
in rdeče polje
tvojega odpetega telesa
trepeta v hladnem vetru jutra.Preberi

Nek majhen okusno pripravljen pogreb,
z duhovnikom v kot noč črnih oblačilih
in z mrtvecem, ki se skoraj nasmiha.

In z dekleti, ki strežejo vino,
od katerih bi rad eno zapeljal,
v sosednjem prostoru pri prižgani sveči, ali brez nje.Preberi

Včasih svet obstoji ob nekem čustvu,
ki vedno znova ustvarja galaksije in

mlečne poti do srca. Kot injekcija
odvisnosti, ki brizgne v zrak veselje

in ujame odsev sonca in naju – v
nekem drugem času in prostoru.

V občutku trde zemlje pod nožnimi
prsti in zagozdenim kamnom podPreberi

Moje misli, alohtone,
napljavljene s tokom vsakdana,
zdrobljene od proda in raznesene čez cestna korita,
sprane vsakršne izvirnosti,
se združujejo v običajne oblike.
V okljukih se ob pločevinkah piva, preobraženi
plastiki, steklu, zmehčanem v ušesne dragulje,
nalagajo alogenični delci.Preberi