Avantgardo sem zavihal v kavbojke,
da so gležnji zadihali s svojimi pljuči,
in me je blagoslovil ulični bog, ki je
tudi lastnik knjigarne v kavarni ali
obratno. Želje sem razdelil podobno
kot jih delijo Savages; na obscenost
in ludizem. Med spremljavo toka idej
sem naročil irsko kavo in napolnil pipo.
Z žličke polizal smetano. Se spogledoval
z rdeče našminkano žensko. Zardela sva,
ker se je tako pričakovalo. Odprl sem
knjigo poezije in se delal, daPreberi

Zgoraj nad nama oblaki.
Smisla prazne bele pare.
Kaj nama skrivajo?

Zgoraj nad nama neslišen vihar.
Kot košček papirja se vrtinčiva po zraku.
Koliko časa torej preostane?

Veter naju podi skozi polja parnih grmad.
Med nama in svetom prerezane žile.
Zadnji jesenski list pada med naju.Preberi

Za S.

Lepo našminkan moški,
ki ni moški in tudi ni ženska,
ima predstavitev svojega referata
zjutraj ob osmih, ko je
po srednjeevropski uri šele sedem
in se pretegujem v postelji kot mačka.

Ti praviš, da si sova,
ko se ponoči spreletavaš
po nepoznanih ulicah in premlevaš,
zakaj nas tisto vmesno,
česar ne moremo določiti,
tako zelo moti.Preberi

Včasih kdo, ki se je priučil, kako disciplino naseliti s prirojenim udobjem,
S katerim privlačni ljudje naseljujejo svoja telesa,
Reče, da je ljubezen neizoblikovano in komaj civilizirano čustvo,
Čustvo razdora in nemoči,
Primerno za majhne sesalce in ljudi, ki ne bodo nikdar zares ljudje.
Da mora vsak, ki se je kdaj uklonil raziskovanju, razumeti,
Da lepota lahko vzdrži samo površen pogled,
Da moramo biti osamljeni in razlaščeni,
Da bi zmogli verodostojno ovrednotiti resničnost,
In daPreberi

Roke – nešteto rok, ki drsijo skozi zrak.
Obrazi so postali en obraz in kretnje:
vedno iste, ko mi gostitelj kaže
pot v zavetišče. – Tam je postelja, prtljago lahko
odložiš v tisti kot – in že zapira vrata. Me zapušča.Preberi

Kadar ni nikjer nikogar in je tema gosta
kot so gosti pogovori v mesnici
kadar kos mesa odreže ženska
in gledam v tla, ker ne znam jezika
in se vsi pogovarjajo
kadar ti prevzameš
kadar so ploščice na tleh zanimivih vzorcev
in se njeni lasje svetlikajo
kadar me vpraša, kje naj zareže
kadar imajo vse starejše gospe spremljevalke
in ne nosijo grdih ortopedskih čevljev
kadar so pod doma pletenimi jopicami
skrbno skriti zlati križi
kadarPreberi

V trgovino z orožjem je vstopila ženska
Včasih v svojih pesmih lažem
Nekoč sem napisal, da ne morem saj veš …
Ker sem imel vneta jajca, teniški komolec in domotožje
V resnici so mi bolj všeč fantje
V svojih pesmih velikokrat lažem
Momljal sem si ob prižganem radiu
Nekaj takega kot: »đuuuuuuuli …«
V svojih pesmih skoraj nonstop lažem
To so stari strahovi
Michael Jackson me kliče na walkie-talkie
Detelj me nabija po jajcih
Všeč miPreberi

Moja ženska ima eno nogo,
odrezano v dimljah. Njen
otrok je avtist, od skrbi
ji nabrekajo želodčne stene.
Moji ženski so mnogi kirurški rezi
stetovirali trebuh,
ne more imeti otrok. Ima
hrta, ki je neukročen nemirnež
aristokratske drže.
Je vpadljiva plavolasa lepotica,
na ulici se ženski in moški pogledi
lepijo nanjo,
ko se pozibava na visokih petah.
Moja ženska bere in piše,
prikazuje se mi iz mnogih knjig,
samo polistam jih in je tam.
MojaPreberi

V svoji beli pižami Hari. Vsa Harijeva izrecnost
še ne zadostuje za njegovo umevanje. Ta bela

lahko pomeni sto stvari, njen globoki pomen
je znan samo nekaterim in še ti

raje molčijo, kadar globokoumijo. A na
drugi strani (če interpretiramo, česarPreberi

Bila si kot princesa iz diznijevih risank.
Plesala si v dolgi beli obleki
na kamniti mizi pod lipo.

Odšla si iz otroštva, kjer si
odštevala ure, ko si pri stari materi
v kotu klečala na bukovih polenih.

Sama si prebelila vse prostore,
kamor sta se naselila.
Rodila si v sterilni porodniški sobi.
V plenice si zajemala ostanke
rasti svojega otroka.Preberi

Vsake toliko časa se zgodi,
da moramo nekomu zaploskat.
Naj je to kitarist s ceste
ali pa harmonikar,
skratka: umetnik!

Zgodi pa se tudi,
da nekdo pade v vodo
in takrat so na vrsti reševalci,
ki potegnejo utopljenca ven iz reke.Preberi

V sanjah brodiva po izlivu reke v morje,
postajava lahki s tem namočenim drevesnim deblom
v pogledu, z otoki iz kamnov v glavi,

prebodeni s soncem, ki je zapičeno v trsje,
in začrtani v polkrožno obalo.
Same navadne stvari, osnovni delci,
enopomenski elementi, narava za znoret.Preberi

Večer je in mi se pogovarjamo
o tistem Bolgaru, ki je bil najprej novinar,
potem pa je zbolel za multiplo sklerozo
in je moral pustiti vse,
kar mu je nekaj pomenilo

potem jaz spet povem tisto zgodbo
o starki, ki je bila nekoč pevka
in je po lokalih pela šansone
obiskala sem jo v njenem stanovanju v Sofiji,
iz katerega nikoli ne stopi,
saj zaradi parkinsonove bolezni
ne more po stopnicahPreberi

Le da je bila sukulent in sem mislil, da si jo bom zgolj sposodil za nedoločen čas.

Na vsako izmed rož, ki jih ponoči nosim v naročju do najetega stanovanja,

si zapišem točen kraj, kje sem jo dobil, da jih lahko kasneje vrnem.Preberi

Nekoč sem
nekemu fantu pustila,
da me je otipaval,
ker sem mu hotela
dokazati, da nisem
sramežljiva.
Vozila sem divje,
ker sem hotela
dokazati, da imam
temperament.
Nisem jokala
pred drugimi,
ker sem hotela
dokazati, da sem
močna.
Pisanje
dolgih pesmi
me ne zanima,
ne bom dokazovala,
da jih znam
pisati.Preberi

Zvečer prečkajo križišča,
potem se porazgubijo med palisadami,
izdelane popolnoma natančno po meri,
ki jo določa zmešnjava prestolnic,
vrhunsko oblikovane v nevidnost,
spodaj povite, zgoraj stisnjene vase,
vaze, ki se neslišno vrtijo
po godbi iz potapljajoče se ladje.Preberi

Enkrat bo nekdo skoraj jaz. Odklenil
bo vrata mojih tisoč različnih verzij
in vstopil skozi vseh tisoč lukenj hkrati.
Brez prikrivanja, očitna okupacija,
ki se ne boji korespondence
z duhovi naključij. In se bo imel za
najemnika mojih foteljev, oblepljenih
z nazivi in umiki. Vodil bo razgovore
z ostalimi, ki se bodo prijavili
na razpis za zatočišče v topli
vlagi ideje. Pomislim, kako
prav sem imel, da sem nekomu dal
to priložnost. Sedanjost pronica
skoziPreberi

To je bilo leto,
ko so moji prijatelji delali samomore
kot po abecednem redu.
Poleti nam je skoraj zmanjkalo vode
in pokvaril se nam je pralni stroj.

Kava je bila še bolj grenka kot ponavadi,
ob 8. uri zvečer je bilo prepovedano prižigati luči
in truplo našega soseda so zgrizli glodalci,
še preden smo ugotovili, da je mrtev.Preberi

Ko se je mladi James Cagney zvrnil med vrati in padel v prostor, tako rekoč oblečen v polivinil, se nisem posebej spraševal, kaj se dogaja. Gledal sem iz napačnega zornega kota in nisem bil sposoben pomisliti na gledalce, za katere je James čisto zares umrl. Najbrž so nosili rože v Stanfordville celih 55 let prezgodaj. Ta zgodba se nenehno ponavlja. Prvi Topalović, drugi Topalović, tretji Topalović, četrti Topalović, peti Topalović. Pet Topalovićev in nobene ženske.Preberi

Pes mi spi v naročju.
Po tresljajih sodeč – ima nekaj nepredelanih akcij.
Moj prijatelj je nekoč omenil – epilepsijo
v navezavi na ples. Zakaj bi človek
tresel svoje telo, ko bi zato ne obstajal motiv
neke bolezni (zakaj bi metali kamenčke v mirno jezero
in saj jezero nikoli ni povsem mirno).
Deviantne reči so še posebej privlačne.
Mogoče je Hitler iztrebil, čemur se ni zmogel upreti (simboli – simbolom).
Podčrtujem in barvam vse, karPreberi