Noč
Lothar Boris Piltz
Noč je pozaspala mesto.
Hiše tonejo v molk,
nevidna roka mi kaže pot
in ulice dihajo vame svojo sapo.
Izložbene lutke po zadnji modi
dostojanstveno zrejo v lasten odsev.
V mraku se razplamtijo podobe.
Čas, ki smo ga tako radi živeli.
Čas, ki ga tako ravnodušno sprejemamo.
Zapustiš svojo obliko, teža
pozabe se prevesi v trenutek
nespečnosti, daleč nekje se
izriše privid večnega roba.
Prva in zadnja beseda.
Kaotično telo,
ki vzbuja videz
osuplega in ranljivega.
Arhitektura nemega časa.
Ko se kamen spremeni v pristan, se umirim.
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.