Poslušaj

Bodi grob:
prižgi si Pokemon vibez glasbo
in z vrtalnikom razvrtaj misli.
Usedi se na stol,
nasloni se na sveder in pritisni.
Stri v pesti vse fašistične uroke
in na mizo s pokerskim obrazom meči fejk taroke.
Liži lolipope,
vojna je pozicijska, zatorej steci v okope in
zatopi se v potop civilnih bitij,
v njihove razloge.
A pazljivo skrolaj, prosim,
kot po jajcih, da
ne zdrsneš v ekoanksiozno
depresivni jašek.
Me razumeš?
Echo chamberji so strašna stvar:
odmev je bolj kričeč od sončnega napeva –
reci konfidantu, naj ti vrže vrv,
ko bo treba.
Bodi mil
kot mjav,
začuden, zaprepaden, ljubek, a
nenehno napadalen.
Bodi topel jutranji kakav,
a obenem bodi mleko, ves pasteriziran in laktozen,
bodi stvaren.
Včasih zbodi koga v prebavo.
Bodi ves majav.
Kot jazz se nenapisano
zimproviziraj skozi krize,
zibaj se in se ne skrivaj.
Ne sramuj se.
Sprejmi, da si mlečni koktejl
iz neznanih sestavin v vrtincu,
a da si okusen. Najbrž.

Bodi nestabilna zmes atomov,
skači iz prenapihnjenih balonov,
poskušaj meditirati o eleganci slonov.
Toda saj boš vedel.

In končno še:
razumi svoja čustva kot pojav
in Damoklejevo nadnebno krizo,
ki visi nad tabo,
kot reprizo nekih čudnih brzojavk iz prihodnosti,
ki bi se jih vsakdo bal,
če bi jih le slišal.
Pa vendar –

bodi strgan s teh tečajev,
sledi srcu, živi v trenutku,
bodi abonent neštetih abonmajev.