Predihavanje skozi podobe

Pred dihanjem – izpolnite vprašalnik (odkljukaj):

• ◻️ Ubil sem človeka.
• ◻️ Začutil sem potres.
• ◻️ Prevarala sem fanta.
• ◻️ Na kup sem nagrabil preobilico denarja
   in v njem zažgal milijonarja.

In:

• ◻️ Razjahal sem ti konja.
• ◻️ Zabodla sem ti avto.
• ◻️ Z golimi rokami sem ti pred obrazom zvil bicikel
   in strl jajce nad glavo.
• ◻️ Prinesla sem ti aspirin v obliki srčka.
• ◻️ Prestrašil sem se sence tvojega telesa sred Prešerca
   in v nadrealističnem momentu groze ves otrpnil.

In še naslednje:

• ◻️ Sproščal sem se ob strukturi.
• ◻️ Zazrla sem se v prazno zvezdnato nebo.
• ◻️ Z zakletim nožem sem ti iz lesa izrezbaril dečka.
• ◻️ Pojedel sem obljubo, te poljubil
   in molčeč poniknil v močvirje.

Da ali nikoli? (Obkroži)

• ◻️ Nekdo je vstopil v varno sobo in me naredil nevarnega.   DA / NIKOLI
• ◻️ Bil sem izbran izmed tisočih
   in zašit v orientalsko preprogo.   DA / NIKOLI
• ◻️ Na visokih obratih so me našli,
   zvrnjenega pred pladnjem s klobasicami.   DA / NIKOLI
• ◻️ Zdaj vem, da moje srce počiva v zmajskem jajcu.  DA / NIKOLI

• ◻️ Si zaljubljen_a vame = ?  DA / VEDNO

Nebesna znamenja in JPEGartefakti

Malefični planeti so se poravnali z Zemljo prav
na dan obletnice, ko si me zabodla v stegno,
in po vsej Evropi sprožili neurja krvavega dežja.

Metulji so se mi ponovno zaredili v trebuhu
in med ostrim vetrom, ki je lomil drevje, sem
si namesto sladke smetane
v usta sprejal aerosolne insekticide.
Moral sem.

Melanholično mrmranje mojih malih bitij v mitohondrijih
me je naredilo občutljivega za tisočere niti,
ki se spuščajo z naključnih mest na nebu
in nas sučejo v divjem karnevalskem valčku.
Sredi tisočerih lučk in kljukaste kakofonije ptičkov
in tistih, ki šepajo in ozaljšani s škrbinami šepečejo,
sem vedno tipal nekaj za spoznanje nad preprosto,
spekulativno splašenostjo.

A v tem neurju ni nihče več plesal. Niti
so zategnile telesa s trpkimi ukazi, projiciranimi
s samega Saturna.
Tako ustavljen v gibu in neznosnih bolečin v trebuhu,
tako stoječ pred rdečino prej neštetobarvnega sveta,
sem spet v očeh začutil v svoji polnosti spomin
na rdečico tvojih lic,
na koncih prstov pa zatipal grobost tvoje črne oversized majice za spanje
in zavzdihnil.

Metulji so se zmleli v mezgo
in začeli urno prhutati svojo pot iz mojih ust
na prosto.
Pesti sem stiskal sklenjene, da se boš zdaj,
s konjunkcijo planetov,
vendarle dokončno izvila iz mene
in odnesla s sabo svoje nenavadne JPEGartefakte.
Šlo je za tisto pravo, z nebesnih teles navdahnjeno zaupanje.

(Pa prosim, še ene nuggetse brez omake.)