V tej generaciji smo se naučili / hlastati za vsako pomirjujočo posplošitvijo. / Iz vsega se znamo delati norca, / ker so nas naučili, / da je na / koncu vsake ceste prepad / in do tja se lahko vsaj smejiš.

kadar skušam / kaj reči / pride / iz mene le / zabuhel / krik

Rada bi bila fluid / Pa sem črepinja / V koži na nebu v soju neonke / Rezilo / Na moji sliki UV akrilo / Krvavičke

Vedno, ko pišem, pravzaprav pišem tebi, / pretkani paberkovalec domišljij. Čeprav me ne bereš. / Čeprav me zadnje čase skoraj nihče več ne bere, ker se kakor kamen kujam in molčim.

Ko me je bilo / najbolj strah, / sem se skrila. / V tem neizmerno / neemancipiranem / dejanju sem se / spoznala.

Da so solze lepše od obraza. Da se obraz nikoli ne spremeni. Samo duša se postara, kot srce otroka. Da ni vaje, s katero bi vzljubili telo. Samo telo je, ki vzljubi prevale.

Kriminalec, norec in samomorilec. Njihov kriminal, njihova norost, njihova smrt izražajo upor uničenega proti svojemu uničevanju. – Gudrun Ensslin

I.

sleherna
tvoja celica
postaja
teroristična

izmuči in uniči
svoje telo
preden ga delodajalec
in njegova premoč

 Preberi

Vprašam se: / »kaj delaš v kuti?« / In mislim kajuti, / ki jo voda nosi. // Ki jo vidim na njivi / med Bečem in Brnom.

Dinozavri

Dinozavri so umrli spomladi tako kot
tudi mi krepamo od sonca.
V glavnem mestu srkam Whiskey
in bulim v baročno krhkost boja.
Na najbolj temni strani sence
Patty Smith dela reklamo
za kovčke;
nihče ni zloben, vsi smo le
zelo nevarni.Preberi

Po dvanajsturni vožnji skozi nočno rdečico Atlasa in poslušanju nečesa, kar je verjetno arabska oblika turbofolka, nas, tihe ujetnike avtobusa z dvainpetdesetimi sedeži, končno pogoltne dolgo pričakovani saharski veter. Naokrog se širi peskasta megla, ki skriva dupline hiš domačinov, kot bi jih ščitila pred zunanjimi obiskovalci, ki so s težavo preživeli ostre ovinke in vso noč bruhali. Vsa sivkasta me spremlja še ves popoldan, ko se v recepciji našega puščavskega gostitelja ovijam v zamrznjeno plastenko vode, upajoč, da bo naslednji zamah Sahare nekoliko hladnejši.

Če bi lahko napisala vodo, bi plaval / ali pil, ko bi napisala morje, ocean, / bi popil poln kozarec.

Kako povzet življenje človeka v parih stavkih, v nekaj besedah?
Kako se zahvalit, kako se oddolžit, kako povrnit desetletja ljubezni
nekomu, ki je svoje življenje posvetil ohranjanju tvojega? Nekomu, ki je
nešteta leta skrbel zate, te hranil (pa ne samo s hrano), te poslušal, te
omogočal in razumel.
Nekomu, ki je svojim najbližjim omogočal svobodo, ki je sama kot otrok
ni imela? Kako?
Albina, babi, je bila in je, nenehna sila podpore,
najvztrajnejša sila radodarnosti,Preberi

Dišalo je po kislih mandarinah s peškami in postani nirvani. Ničesar na ni treba razvozlati. S palcem in kazalcem si je iz roba očesa odstranil velik krmiželj. Pogledal ga je in odvrgel. Gmota, ki je bila pred kratkim del njega, se je odbila od stopnice in obležala.

Dobrodošel v središče brutalizma, / moj hrabri popotnik.

Nismo še odprli / vseh vrat tega sveta / trkamo na njih / z različnimi načini / dvoumnega pristopa

Pomlad narašča, / melanholija tudi. / Duše begajo po svetu gole.

Jedki želodec si zatlačil v moje prazne prsi,/ junijska ptičja gnezda. / Iz trsja so spolzele kaplje / škrlatnih tulipanov. 

če bi trdil / da poznam krajnčev opus / bi lagal / a možak piše 40 let / tole je njegova / sedeminpetdeseta pesniška knjiga / a je še vedno / jebeno mlad / kar mu zamerim / pošteno povem

Nihče me ne mara./ Maroge so zunaj. / Šalčka je snažna. / Šum na dlani. / Rožljanje z orožjem.

tu, / oči so se mi zgodile, / glej, tu.