In povodenj je res prišla.

Onkraj človekocentričnosti.

Prvoosebno naracijo je tudi danes mogoče usmeriti navzven, v širino, v katero lahko vstopi bralec.

»Toda nekaj je vendarle šepalo. Še sam ni vedel, kaj.«

Dvojnosti posameznika in njegova notranja razcepljenost.

Če smo se strinjali, da je kultura v javnem interesu, zakaj jo je potem vedno znova treba upravičevati?

V retrospektivi se zdi, da Ferrante ne bi bilo brez Albe de Céspedes.

Tiho presenečenje lanskega leta.

Čez ocean in nato še od vzhodne do zahodne obale Združenih držav in nazaj.

O teh pričakovanih nihče ne razmišlja, a jih na koncu kljub temu uprizorimo. Razen kadar jih ne moremo.