Poezija sama ves čas teži k temu, da išče svoje mesto v družbi.

Sama si želim, da bi bilo podob Slovenije na Poljskem več, torej ne le ta, da gre za del bivše Jugoslavije in spomine nanjo.

Vse te ženske so bile močne, zato so govorili, da so moški ali pa lezbijke.

Berem kolumniste, ki me ne bodo dolgočasili.

Dramatika je pri nas v tem smislu pridobila na pomenu in se jo jemlje resno.

Na prvem dogodku iz cikla Umetna inteligenca v kulturi smo se s filozofinjo Olgo Markič pogovarjali o zgodovini umetne inteligence.

Iščem kratek stik. Da me nekaj sune, ohromi, izzove, nekaj, da me spravi iz tira, da me gane, ker je tako genialno.

V svojem pisanju in življenju se trudim ohranjati te žarke upanja in solidarnosti.

Vstajenje so začeli v Trstu podeljevati leta 1963, in sicer kot nekakšno protiutež tedanjim priznanjem v Sloveniji, saj so bili pri slednjih a priori izključeni nekateri vidnejši predstavniki slovenskega občestva v zamejstvu in zdomstvu. Do začetka devetdesetih let, ko je prišlo do odločilnih sprememb v matici, so vstajenje med drugimi prejeli pesnik Vinko Beličič, pisatelji Boris Pahor, Alojz Rebula in Zorko Simčič, pisateljica Zora Tavčar, novinar in politični delavec Franc Jeza.

Pesniška zbirka Zaroletano, ki je nedavno izšla pri LUD Literatura, je njen pesniški prvenec. Ob izidu sva se s Saro na prvi toplejši pomladni dan dobili v kavarni SEM in se pogovarjali o njeni pesniški poti, izidu zbirke, literarnih večerih in slovenski pesniški sceni.