Hipokrizija in predatorstvo zahodnega sveta, ki mu želimo pripadati (v resnici smo najbrž bolj njegova periferija), se mi globoko gnusita.

Pa saj nisva tako brez denarja. Ti boš postala profesorica na faksu ali pa delala za neko hudo podjetje ali pa se bogato poročila.

Počasi, vse ti razložim, samo počasi. Nekaj se je zgodilo.

Muanis Sinanović z zbirko kratke proze Na senčni strani blokov in Samanta Hadžić Žavski z romanom Smrt, v temo zavita

Kopljem, krampam, kidam, grabljam, mešam, trosim, zlagam na kup.

Moje življenje se mi zdi preveč čudno in nejasno, da bi lahko neposredno pisal, da bi imel lahko jasnejše pripovedi o življenjih drugih.

Nekaterim razkorakom in zatišjem v odnosu se ni mogoče izogniti, četudi so v odnosu prisotne iskrenost, transparentnost in vzajemna podpora.

Iščem kratek stik. Da me nekaj sune, ohromi, izzove, nekaj, da me spravi iz tira, da me gane, ker je tako genialno.

Ko sedim na tistem stolu, na sodišču v votlini, se mi zdi, da je zgodba, v kateri nastopam, zgodba o nekem drugem liku.

Mami nama je vedno govorila, da ga ne smeva odpirati, ker je ta vodnjak nevaren.