Sanjala sem, da sem se zaljubila v Rozamundo, a ne v turjaško, ampak … tisto, ki je igrala v nekaj filmih in nanizankah. Ker imam spletno stran, kjer delam intervjuje s takšnimi, kot je ona, sem jo prosila za intervju, pa je rekla, da je slavna, iz Londona, in njen film ravno v postprodukciji, jaz pa sem zgolj neka neznana lezbijka s spletno stranjo.

Ko je vihravo vstopil v delavnico, sta stražarja sedela na klopi in kadila, Ostojin pa je stal, s tilnikom in hrbtom naslonjen na steno, zaprtih oči in ves moker po vratu in prsih. Ko so vrata zaškripala, je z nekaj zamika stresel z glavo in odprl oko, stražarja pa sta, prav tako z zamikom, osuplo dvignila zadnjici s svojih sedežev.

»Mi boš malo sedela?« reče pričakujoče. Visoko poletje je, jutro, ne zelo zgodnje, a vendar še ni sredi dopoldneva. Mala podstrešna soba diha z odprtimi okni, ogretim lesom in belim ometom. Sedim na stolu s črnimi naslonjali za roke. Stol je gladek, zlizan od desetletij.

Utrujeni sva od lovljenja metuljev. Zato počivava v visoki travi, kjer zvenijo črički. Kraška tla dišijo po pečenem kruhu in poletju. Gledava v nebo.

V kraju, kjer sem v mladosti živela, so ljudje drug o drugem vedeli vse. Vedeli so denimo, kdo je s kom prešuštvoval. Vedeli so, da mehanikov sin ni odšel na potovanje, kot je njegova mama ves čas vztrajno zatrjevala, pač pa je bil zaradi ropa obsojen na zaporno kazen. Vedeli so, da so mesarjevega vajenca odpeljali v norišnico, ker je neke noči célo družino zaklenil v hišo in v njej nato poskušal zanetiti ogenj. Vedeli so, da je moja mama pri petintridesetih odšla k zdravniku, kiPreberi

Ko je k nam prišla mama, je najprej nosila moje copate. Potem sem ji v kitajski trgovini z mešanim blagom kupil nove. Nakupil sem vse, kar bi ji utegnilo priti prav, da bi za nas dobro poskrbela: teflonsko ponev, velik in majhen lonec, krožnik za vsakogar ter ribežen za krompir. Potni list sem si zaklenil pri sebi, da nas mama ne bi zapustila. Ko je imela čez en teden svoj let nazaj, smo jo prepričali, da zaradi goste megle letala ne vzletajo. Ne danes nePreberi

Ena nogavica, druga nogavica. Vijoličasti sta in visoki, dolge noge ženske, ki se oblači, pokrijeta skoraj v celoti, le drobnemu paščku kože pustita, da pokuka na plano, preden se koža spet skrije pod kratko krilo rožnate poletne obleke.

Ženska, ki se oblači, je žalostna. Ti si pijan.Preberi

Res so bili pasji dnevi. Ni bilo za zdržat. 35 stopinj v senci že dopoldan. Najmanj.

Sedimo pri Počasnem. Za spuščenimi žaluzijami. Klime nima. Kdo bi pa njemu sploh še kaj dal, ker itak nobene stvari nikdar v življenju ni plačal. Vsaj ne v celoti.Preberi

Niti telefona ni več dvigoval, kaj šele, da bi komu odpiral vrata. Navade, ki se jih je močno držal, ko je bil čustveno razkrojen. In tokrat ni bilo prav nič drugače. Še več, lahko bi rekel, da je bil tokrat čisto razpičkan – z razlogom ali brez, to je popolnoma brezpredmetno. Pogosto je bil takšen in takšnega sem tudi poznal. Vseeno se je zbral in me poklical, da se dobiva. Že na daleč me je prepoznal, lahko rečem, da me je čakal in opazno krilil z rokami. Opravimo že s tem, sem si mislil in prisedel na leseno klopco. Preberi

Katarina je divjala po stanovanju kot furija in me zmerjala s prascem. Mirno sem prenašal ves ta kraval, dokler ni s stene zletel matisse. 

»A bi prosim zaprla gofljo!« sem takrat rekel. 

Ona je krvavela iz prsta na desni roki; mahala je z njim kot Ivana Orleanska z mečem in bevskala name, spotoma je še parkrat pohodila matissa. Zgrabil sem jo za krvavi kazalec in zvlekel iz dnevne na hodnik pred vhodna vrata. Preberi