»Daj na glas, ta mi je všeč! Ah, že konec, so spet poročila, ti res nikoli ne nehajo. Koga pa to zanima.« Mož posluša in jo že vajeno ignorira. Odkar je brez službe, je mnogo bolj zamišljen, s pogledom bega v prazno, a tudi bolj informiran, to je treba priznati. Cestne zapore in drugo radijsko dogajanje je postalo njegov mali imaginarni svet, kamor zbeži pred obilico prostega časa in vse bolj tudi pred njo. No,Preberi

»… in poroča, da je prišlo do nove tragedije. Na razburkanem morju se je prevrnila ladja z begunci. Utonilo je sedemsto ljudi.«

– Fak, pa kaj jim je treba sem rinit, pizda?!

– Mali, pazi, kako govoriš!

– OK. Zakaj prihajajo sem? Saj tudi tukaj ni nobenega dela. Ti si brez službe, mat je brez službe, že tri dni žulimo tole župo. Ti si že čisto potopljen v ta TV, samo še sediš na kavču in gledaš …Preberi

Vzelo mu je sapo, ko je slišal sam sebe. Besede so mu padle iz ust na tista razdrapana makadamska tla in se mu odbile naravnost v obraz, kot bi sam sebe na gobec.

Najbrž so bili krivi ves tisti hrup in živžav in vse tiste utripajoče lučke. Najprej mu je bilo všeč, spomnilo ga je na otroštvo. Gost vonj po sladkorni peni in pokovki, pa avtomobilčki, spodaj obdani z gumo, pa utica s staro ciganko, kiPreberi

Prislonil je trobento ob ustnice. Črnuh. Problematičen in zmuzljiv, kot kača sredi tropskega pragozda. Poln zajedalcev, največji zajedalec on sam. Pritikline. Kako drugače uhajati skozi ta ustnik, ki pušča kovinski priokus globoko v duši, kako drugače izvleči ton, ki je mehak in opojen, ki komaj čaka, da odlebdi pod strop in zapoje. Vse to se lahko zgodi v klubu, kjer kvartet pošteno švica, da bi se zlil v harmonijo enega samega telesa. Nič ni podarjeno,Preberi

Lokal je poln, zato prisedeva k znancu, velikemu tipu težke kategorije v kotu. Zraven njega zapeljivo sedi kratkolasa lepotica v visokih petah, v črnem usnjenem miniču in močno namazana. Nočni mejkap, pomislim.

Majhna luknja v Šiški. Beznica z okusom, bi se reklo. Pravzaprav je samo v velikosti beznice in ima veliko preveč stila, da bi šlo zares za beznico. Ampak sama imam rada majhne temačne luknje, po katerih se počasi vije cigaretni dim, kot davno pozabljeniPreberi

Dadou je bila lepa ženska. V svoje goste črne lase si je redno vtirala olje arganovega drevesa, obraz pa umivala z vodo, v kateri je vsaj dve uri pustila namakati rožne cvetove. Vsakič, ko se je zasmejala, je pokazala bele in ravne zobe, ki so se svetlikali pod ostrim ouagadougoujškim soncem. Pri desetih letih so jo starši poslali v šolo, znala je tekoče francosko, skorajda brez naglasa, spretna je bila pri šivanju. Nobenega razloga niPreberi

V petdesetih in delno še v šestdesetih so v nekaterih predelih Afrike družinske fotografije postale neznosno popularne. Vsak si jih je želel imeti, dan fotografiranja pa je pogosto postal podoben prazniku. Jedlo se je in plesalo, marsikdo si je, zato da je lahko pred magičnim očesom objektiva poziral lep in popoln, šel sposodit denar, z njim pa novo obleko, sešito po evropejski modi. Saj so vsi vedeli, da ni šlo le za fotografiranje, šlo je za ritual. Ali je ukleščenje trenutka in z njim podobe na list papirja sploh mogoče poimenovati kako drugače?Preberi

The beat of the drum suspended in a motion. Ripe beat in the night. Over the skies and the seas. Just like a little game. A game of power, of struggle, of a certain win. 

V telefonu je zašumelo ravno takrat, ko je dajal napotke, kako priti do stanovanja v Brooklynu, kjer bo zvečer hud žur. Še na teraso se bo razlezel, z razgledom na Manhattan. »Daj, ponovi še enkrat, prosim,« je rekla z nevtralnim tonom,Preberi

»Mislim, da sem splavila.«

Ni vedela, ali je to rekla a slovenščini ali v angleščini: »I think I’ve just had an abortion.« Vendar pa to ni bilo pomembno, saj je razumel oba jezika.

Noč je bila nenavadno tiha in tema gosta. Vendar pa so se nekatere stvari zgodile še prej.Preberi

Marjeta je že peti mesec ležala na kavču in se praktično ni več premikala. Nihče se ni več posebej ukvarjal z njo. Sčasoma je razvila precej učinkovito metodo odganjanja vsiljivih prijateljev. Vedno, ko jo je kdo poklical, se je oglasila, rekla: »Ja?«, odložila telefon na klubsko mizico in pustila, da zvoki telenovel opravijo svoje. Dala jim je vedeti, da je še vedno živa, to pa je bilo tudi vse. Čakala je, da televizija dobi srediPreberi