Poskušal ji je gledati naravnost v oči, a mu je pogled nehote uhajal niže. Bogastvo, ki ga je skrivala pod do vratu zapeto modro karirasto srajco, mu je jemalo dih in njegovo domišljijo burilo precej bolj od njenih besed. Mnogokrat je že slišal, da je v medosebnih odnosih iskrenost visoko cenjena vrlina, zato ji je že skoraj rekel: »Ah, najraje bi zakopal svojo težko glavo v vaše mehko nedrje in počasi odkimaval, da bi mi topla deviško bela koža izmenično božala levo in desno polovico obraza.«Preberi

»Nič,« je rekel Gates Sorosu. »Treba bo rešiti svet.«

»Ja, ja,« je ta zamahnil z roko. »Obupal si nad blagajno za kukije, zdaj pa bi jo po hitrem postopku popihal. Umiri, se stari. Džingiskan lahko počaka.«

Marx je zamomljal v znak strinjanja. Hipijevke so se še vedno intenzivno ukvarjale z njegovo brado. Ena mu je pravkar pletla kito. Za trenutek je pomislil, da bo roza elastika, s katero mu jo je ovijala, na njem videti malce čudno, a se je kmalu pogreznil nazaj v oblak opojnega dima.Preberi

To je torej to. Razhajava se, ker se v času skupnega življenja nisva naučila izreči poštene in konstruktivne laži. Ves čas nisem dojela, da je prav to tisto, zaradi česar je med nama zeval vedno večji prepad, danes pa me je, ko sem zjutraj na blazini poleg sebe namesto tvoje glave zagledala list papirja, končno zadelo. »Ne morem več, Ana,« mi je očitalo sporočilo. »Preveč dobro se poznava.«Preberi

Smo v prostornem, svetlem stanovanju. Z velikanskimi okni. Skoznja sončna svetloba prodira tako močno, da je za oči skoraj naporno. Tudi velik, razkošen lestenec, ki impozantno visi s stropa, se na moč blešči. Tu je še velik kavč. Lestenec in kavč. Dva osrednja predmeta v prostoru. Kavč je predimenzioniran. Črn, usnjen in oglat. Neznosen kontrast presvetljenim oknom in bleščečemu lestencu. Vse je skrbno pospravljeno in počiščeno. Kot da stanovanje še ni vseljeno. Kot bi gledal oglas za pohištvo iz kataloga.Preberi

Proti večeru nenavadno vročega dne v začetku nekega julija je prišel neki mladenič iz svoje kamrice, ki jo je imel v podnajemu, in počasi, kakor da omahuje, odšel proti mostu. Ponovno je preveril vsebino svojega nahrbtnika, globoko vdihnil in odločno stopil naprej. Če bi ga na drugi strani mostu kdo slišal, bi lahko rekel, da je, ko se je ponovno ustavil, izpustil čisto tih in ne zelo človeški zvok, ki je izdajal skrajno nelagodje, mordaPreberi

Proti večeru nenavadno vročega dne v začetku julija je prišel neki mladenič iz svoje kamrice, ki jo je imel v podnajemu, in počasi, kakor da omahuje, odšel proti mostu … proti večeru nenavadno vročega dne v začetku julija je prišel neki mladenič iz svoje kamrice, ki jo je imel v podnajemu, in počasi, kakor da omahuje, odšel proti mostu … PA KJE V ČRNI LUKNJI MATERINI SEM ŽE SLIŠAL TA STAVEK?!!?Preberi

»almost blue, it’s almost touching, it will almost do.«
chet baker, almost blue

ne vem več, koliko sem spila. nekaj kozarcev belega vina in nekaj jackov? alkohol me prijetno omamlja, zavija v vato in ustvarja vtis, da so ljudje, ki hodijo mimo, ko pred vrati kluba kadim cigareto, malo zabrisani, kot bi bili iz nekega paralelnega sveta, ki se me ne tiče. celotno dogajanje pred klubom lahko odložim na stran, tako kot odložiš kozarec s pijačo, ko začutiš, da ti je od vsega popitega alkohola že malo slabo. no, skoraj tako.Preberi

Petek, 5:00 zjutraj

»Dajte no malo bolj podrgnit,« se je oglasila starka, medtem ko ji je Krivenšek umival intimni predel. »Ne bom se znucala.« Krivenšek je pomislil, kako mu je vsega dovolj in bi staruhi najraje potisnil umazano gobo v obraz. Ko je zaključil izmeno v domu za ostarele, mu izpred oči niso hotele izginiti slike striženja oroženelih nohtov.Preberi

Pogled na ulico v jutru. Pek izstopi iz starega črnega mercedesa, oblečen v bele hlače in cenene, malce zamazane bele plastične čevlje. Pred zgodnjim hladom ga ščiti usnjena jakna kao Armani. Mimo se sprehodi gospa z maltežanom, odetim v posebno palerinico, z zlato ketnico na vratu. Kuža opravi potrebo pred vrati pekarnice in se radostno brezbrižen odpravi po znani poti. Izgineta za staro stavbo, ki med bloki deluje malce strašljivo. Nekoč je imela prekrasno verando, ki se je zdaj sesedala sama vase, skozi zaraščeno okno pa lahko v notranjosti uzreš starega fička, ki ga je tam zapustil čas.Preberi

Vesta je pobožala vadžro in meditacijski zvonec, nato pa se predala mantri, da jo odnese v vzporedne svetove. Naslonila se je na blazino, ovenčano s kitajskim vzorcem, in počakala, da se poleže vzhičenost, ki jo je obhajala ob dušnih potovanjih. Sestajanja z višjim jazom so ji sicer prešla v kri, a nikoli nanje ni gledala kot na rutino, ne, prej so ji vzbujala naslado. Današnji svet potrebuje raziskovalce in odprave navznoter, je rada govorila svoji meditacijski skupini.Preberi