V izpahu spomina sem razkrila / pripovedko, v kateri so izginevale živali.

Medtem ko je klicala policijo, je pes lizal gosto, vse bolj suho kri z natikača. V poletnem soncu se je zdaj že dobro videlo – šlo je za natikač z vzorcem šahovnice. (rez)

Mogoče je največje zlo / površna izbira besed // premetavanje po naključnih tokovih / kot strupena meduza // nekje med strahopetnostjo in preudarnostjo

Vsi, prav vsi te bodo gledali! Kaj si le misliš? Iti takšna, razgaljena, vpadljiva? Ena rama ven, druga le za silo pokrita. Kaj, misliš, si bodo mislili? In krilo? Videti je, kot bi ga izmaknila kakšnemu kostumografu.

Na Kongresnem trgu / smo se vrteli na konjičkih / vedno hitreje, / in slikega vsakega trenutka, / točk let, so se zabrisale /v razmazano podobo / živih barv.

Angel je stopil s police z angeli. / Stvari v tej hiši se tesno naslanjajo / druga ob drugo, med seboj so povezane / kot mreža razpok v zidu.

V molku ni žalosti, ni smeha. Omet odpada. Ni druge strani: le prosojnost, prožna kot gibanica. Kdor seže noter, ne bo mogel izprati medenine iz rok

Pomislila je na travnik pri cerkvi svetega Mihaela na Barju in zazdelo se ji je, da sliši mojstra, kako se blago sklanja k njej in ji tiho pravi: »Veste, umetnost je spomin na paradiž.«

Aves negras sobre mi cabeza vuelan
sobre mi cabeza vuelan aves negras.

Tvoje oči so kot kristal,
ki ga osvetljuje sonce

Aves negras sobre mi cabeza vuelan
sobre mi cabeza: vuelan aves negras.

In ta realnost gori
razdrobljena… in tebe vidim.
Zaradi tvojih oči,
bi rad vse vedel o kristalih:
oblike svetlobe: svetloba oblik.Preberi

zakolesaril je v svet / če dobro goniš daleč prideš / med pumpo in tlačilko / se skriva primat / z grdimi nameni