LUD Literatura

Še bi stala na tem vogalu

Andreja Vidmar

Znova

 

Pet minut na vogalu, pri oknu
se prestopava.
Čeprav tam glušim, slepim,
izgubljam spomin,
čisto nema nisem.
Zlogi mi pobegnejo,
omenjam hišne ljubljence,
kam grem za počitnice.
Doda, da je enkrat po nesreči
povozil domačo mačko.
Ko je bila mladič, jo je rešil.

Roke se nama izmuznejo
drug proti drugemu.
Rdečica mi sili v beločnice,
da morava iti, rečeva skoraj hkrati.

Še bi stala na tem vogalu.

 

 

Lastovka

 

Sredi zaljubljenosti
v eno zlivava
svoji beli lisi
na prsih in trebuhu.
Drug drugemu
se zakopljeva
v perje,
daleč pod okvir peruti greva.
Iz grl izvabiva
krvavordeč šepet.
Kot ptičja kvarka
brez kril in repa,
odlebdiva.
Ne skupaj,
vsak na svojo stran.

Načrtujem, kam bi šla,
kako gnezdila v postanku,
ne gledala nazaj.
V resnici se ves čas ukvarjam
z lovljenjem ravnotežja.
Da ne bi bila sama,
tako sama,
si želim.

 

 

Strah 

 

Večkrat,
takrat, ko se začasno
ali za zmeraj
od mene odmikajo
ljubljeni ljudje,
ali samo mislim, da bodo odšli,
potem pa ne,
me ponoči
zbuja lastna koža.
Oklepa, srhi,
ne dovoli mi premikanja.
Na njej so komajda vidne špranje.
Z dihanjem se odpirajo in zapirajo
kot lačna usteca.
Spominjajo se davnega,
dolgega nedotika.

O avtorju. Andreja Vidmar je profesorica angleškega jezika na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru. Raziskuje ustvarjalne pristope v poučevanju in učenju, vodi delavnice kreativnega pisanja ter skupaj z dijakinjami in dijaki pripravlja dogodke in predstave ob različnih priložnostih. Rada ima glasbo (že veliko let poje pri Vokalni skupini Vivere iz Slov. Bistrice), … →

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Oda vsemu

    Major Jackson

    Če bi zaklicali moje ime in bi / bil pozvan na močno osvetljen oder, da bi sprejel / kipec, bi se, potem ko bi najprej ostrmel od popolne / nejevere, zahvalil svojemu zobarju

  • Po definiciji smo vsi homo sapiens

    Iva Topolovec

    le tirnici najinih planetov sta naredili vse, / da se le ne bi križali

  • Obdukcija

    Mary Jo Bang

    Znanstvena skupnost / in tisti vsaj malo radovedni so vsi prišli / gledat. Kako zacvetiš v ta gozd beline.

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.