»Pa veste, da je to nevarno?«

Samo človek ne človeči, a ni to zanimivo?

Ampak za zdaj samo hodiš, korakaš v temno noč, vadiš odhod v prihodnost, vadiš zapuščanje.

Morda je preverjal okolico, da bova imela pri pogovoru mir. Pogovor.

Bil je kovanec, s katerim naj bi si plačal pot v onostranstvo.

Pa saj nisva tako brez denarja. Ti boš postala profesorica na faksu ali pa delala za neko hudo podjetje ali pa se bogato poročila.

Počasi, vse ti razložim, samo počasi. Nekaj se je zgodilo.

Pa se začneta med sabo prerivati Platon in Baudrillard, kdo bolj ve, kaj sta realno(st) in resničnost.

Tomaž je le odkimaval z glavo in pospravil roke v žep.

Poznaš ta občutek?