Mesto refleksije, ki si prizadeva obravnavana dela tehtati iz več zornih kotov.

(So)občutenje bede in mizerije literarnih oseb.

Čisto preveč slabovidne strasti.

Hegemonija namreč ni le neznosno dolgočasna.

Ali je kritiku film/knjiga všeč ali ne, je zadnja star, ki me zanima. O tem bom presojal sam.

Vsaj zadnjih deset let bolj ali manj ves čas ugotavljamo isto.

In ne me zdaj vprašati, zakaj potem to počnem.

Vsi se strinjamo, da stanje ni optimalno, vendar operacija nekako noče prav steči.

Tina Vrščaj (1987) je literarna kritičarka, ki je kritiške zapise desetletje objavljala v Delu, Literaturi in Pogledih ter polovico tega obdobja sodelovala v komisiji za nagrado kresnik. Letos je izšla knjiga Kritičarka na drevesu, ki z obsežnim izborom kritik nudi vpogled v njeno (ob)sodbo slovenskih romanov in, morda malce presenetljivo, tudi zaokroža njen kritiški opus.