Zlo je treba zasejati tam, kjer bo neovirano zraslo najhitreje in najviše.

O spominu pravimo, da je nezanesljiv, o prevodu pa, da je izdajstvo.

Zdaj imam končno čas, da se v pisanju tudi malce ... izgubim.

Pariški avantgardni duh je še kako živ.

Literaturo delamo zato, da ne bi imel zadnje besede kič, ampak bi spregovorilo življenje.

Kaj, če bi si kdaj pa kdaj dali duška, izstopili iz zabetonirane »odraslosti«?

Kako hudiča se pa napiše uspešnica?

Gatekeeping ni le »nadzorovanje in omejevanje dostopa do položaja, identitete ali skupnosti«, temveč tudi »omejevanje zamišljanja boljše prihodnosti«.

Filter, hiter scroll, to je pa lepo, klik v košarico, klik – z mastercardom na blagajno.

Žalostno? Ne, logično. Pisateljica sem, moj srček dela bum bum bum za besedila, ne more delati bum bum bum kar vsepovprek.