Topel sunek vetra je stresel drevesa / in svoje mesto si je v mraku mokrega / borovca našel golob, in nato še eden.

dež, ki tolče ob šipo, je le dež, / tvoje srce le mišica v tvojih prsih

bilo je kakor dišava lepotice, / kakor bi vonjal svetlobo, / in med vojno in po njej

Oba sva videla: neprepoznaven / odtenek. Neizbrisljiv. Neviden. Vse barve hkrati, / ena, ki se bo čez čas spremenila.

Navijal bo za moštva Red Wings / & Lions & Tigers. Dober / plesalec bo. Radodarno bo ljubil.

Kamen, čakanje obteži moje telo v kamen: / kar ostane, je skoraj palindrom.

To je igra, / ki jo igraš že / ves čas, nevede.

Prav to je poezija, / sem pomislil – / Ne drevo, / temveč skrita pesem.

Ob tem času dneva je težko / prepoznati razliko / med vranom in zvezdo.

Da, živim. Lahko prečkam ulico, ko se sprašujem, »katero leto je«. / Lahko plešem v sanjah in se smejem