LUD Literatura

Prst in svetloba

ZDAj - 52 pesmi sodobne ameriške poezije

Aria Aber

Sinoči me je znova presenetilo – sanjala sem
koruzni labirint, skozi katerega sva se sprehajala
pred skoraj desetletjem, v prisotnosti
najinih drugih ljubimcev. Vse je pogorelo do tal.
Vijolična koruza je žarela na poljih, ki so obkrožala
uničeni labirint, gozdovi so se kopali
v oktobrskem soncu. Namesto tebe sem, v kot sol beli glasbi
te domačne pokrajine, našla star pianino, izvotljen
od prepiha časa, in ročko porcelanaste skodelice
v ožgani zemlji. Ostaline nekega namišljenega
civilnega življenja. Danes, v tej limonasti svetlobi ob tvojem grobu
sem recitirala Merilla: Zakaj sem se zdrznil? Ljubil sem te, in se nato dotaknila
vlažnega in nabreklega blata, modrih hijacint,
ki jih je tvoja mati zasadila tja –
Mravlje so rojile prek te nedokončane zaplate zemlje
kot črne črke neskončne abecede. Nisem je
mogla prebrati. Ni bilo razodetja, le prst, velikanski zastor
med tem svetom in drugim. Nikoli ne spregovoriš z mano,
sem pomislila, še v sanjah ne.
Ure sem sedela tam, v posmeh čebelam –
Neumno dekle, so se smejali njihovi zlati obrazi, še kar si želi
in si želi. Topel sunek vetra je stresel drevesa
in svoje mesto si je v mraku mokrega
borovca našel golob, in nato še eden.

 

 

Prevedla Veronika Dintinjana
© Aria Aber. Objavljeno z dovoljenjem avtorice.

O avtorju. Aria Aber je rojena v Nemčiji kot otrok afganistanskih beguncev in trenutno živi v Los Angelesu v Kaliforniji. Njena prva pesniška zbirka Hard Damage (University of Nebraska Press, 2019) je prejela knjžno nagrado za poezijo Prairie Schooner in nagrado Whiting. Pesmi objavlja v časopisih in revijah kot so The New … →

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Ljubo življenje

    Maya C. Popa

    Jezik se mi nenadoma zatakne za kovino, / na odprto dlan izpljunem trnek.

  • Oda vsemu

    Major Jackson

    Če bi zaklicali moje ime in bi / bil pozvan na močno osvetljen oder, da bi sprejel / kipec, bi se, potem ko bi najprej ostrmel od popolne / nejevere, zahvalil svojemu zobarju

  • Obdukcija

    Mary Jo Bang

    Znanstvena skupnost / in tisti vsaj malo radovedni so vsi prišli / gledat. Kako zacvetiš v ta gozd beline.

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.