Blagoslovljeni angelci

Kako zelo podobne
angelom so, te visoke
gladiole v vazi na moji kavni
mizici, kakor da jih cel šop
šepeta. Kako vitke
in nenarejene, kako škandalozno
žive, vsaka s svojimi
sokovi in utripom. Vsako nosilno
steblo je nastavek
misli, po kateri se
dviga krvava kovina zvezd. Vsako srce
je darilo za kralja. Ko
sem bila otrok, so moja mati in tete
posedale v kuhinji
in klepetale. Ena od njih je pomignila
proti meni z glavo, »ušesca«,
je posvarila, in ves prostor je
potihnil. Zdaj, pred svitom,
koliko skrivnosti izvem – ko sem
tišja od cvetov in skorajda nevidna.

Prevedla Veronika Dintinjana
Copyright © 2018 Toi Derricotte. Prvič objavljeno v rubriki Pesem na dan 8. oktobra leta 2018 na spletni strani Akademije ameriških pesnikov.