LUD Literatura

Barvni krog

ZDAj - 52 pesmi sodobne ameriške poezije

Nathaniel Bellows

Golobica ni bela. Je rjava, in siva.
Vijolična je. V določeni svetlobi se lahko zdi
skoraj zelena. Golobica ima okrog vsakega
kot oniks črnega očesa moder obroč.
Ni bela, kot pišejo v knjigah –
upodobljena na oknih katedral. In na vseh
tistih otroških risbah, ki visijo na stenah
cerkvene dvorane, kjer sem imel ure
klavirja. Kjer me je učitelj – že davno pokojni – prižel
ob svoj karirast volneni brezrokavnik, preden
mi je pustil oditi. Ne vem, zakaj cerkveni zvonovi
zvonijo tako dolgo, tako nizko, ko se akvarel
neslišno suši. Golobice so pravzaprav barve
hrušk. In vedno se pojavljajo v dvoje. Toda ne
ta, s svojim hruškastim vratom, ki skaklja po
prepleskanem požarnem izhodu pred oknom
mojega ateljeja. Neko zimo je učitelj ovil zeleni
šal, ki mu ga je spletla žena, okoli mojega golega vratu. Nisem
nehal igrati. Še zdaj – celo zdaj –
se mi zdi, da bi bilo to nevljudno. Od zunaj
me je golobica skozi okno ateljeja opazovala pri delu.
Skupaj sva gledala, kako voda zapušča
na podlago prilepljeni papir in me pušča z barvo,
kakršne sem se nadejal. Golobica ima oči brez globine in drobne,
rožnate nožice kot morske zvezde. Učiteljeva razbrazdana
rožnata roka na moji, ki se polašča mojih prstov
nad črno-belimi tipkami. Takrat sem nehal.
Golobica je, kakor bi pihala na steklenico, začela
žalobno gruliti. Moj učitelj, ob meni na klopi, noga
ob nogi, mi je pokazal, kako utišati zvok s pedalom …
Vse umetnine okoli naju v dvorani, tiste
nedolžne, neizurjene roke, ki ponavljajo lažnivo belo
podobo na pobarvanem nebu. Modri obroči
okoli celinkastih oči golobic. Zvonenje
v katedrali izpuhteva med marogaste
oblake … Ko se je papir posušil, sem videl,
kaj mi je ostalo. Oba sva videla: neprepoznaven
odtenek. Neizbrisljiv. Neviden. Vse barve hkrati,
ena, ki se bo čez čas spremenila.

 

 

Prevedla Veronika Dintinjana
© Nathaniel Bellows. Objavljeno z dovoljenjem avtorja. Pesem je bila prvič objavljena v reviji Harvard Review.

O avtorju. Nathaniel Bellows je pesnik, likovni umetnik in kantavtor. Živi v New Yorku. Napisal je dva romana, On This Day (Harper Collins, 2003) in NAN: A Novel in Stories (Harmon Blunt Publishers, 2012) ter pesniško zbirko Why Speak? (W. W. Norton, 2007). Objavlja v revijah kot so The New Yorker, The … →

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Ljubo življenje

    Maya C. Popa

    Jezik se mi nenadoma zatakne za kovino, / na odprto dlan izpljunem trnek.

  • Oda vsemu

    Major Jackson

    Če bi zaklicali moje ime in bi / bil pozvan na močno osvetljen oder, da bi sprejel / kipec, bi se, potem ko bi najprej ostrmel od popolne / nejevere, zahvalil svojemu zobarju

  • Obdukcija

    Mary Jo Bang

    Znanstvena skupnost / in tisti vsaj malo radovedni so vsi prišli / gledat. Kako zacvetiš v ta gozd beline.

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.