Opazovala sem roki, kako sta se skupaj obrnili, / mezinček se je poravnal z mezinčkom

Težko je v tem času biti človek.

Včeraj si bil postavil akvedukt iz sanj / in stal na Gibraltarju, / toda nimaš ničesar.

Naj prosim dvigne roko / tisti med vami, ki se je / kot otrok prav tako / izgubil na tržnici

Z zaprtimi očmi se sprašujemo, / kaj nam je storiti z vsem tem življenjem.

Ljubezen je za tiste, ki ljubijo delo.

en kromosom se vljudno priklanja / drugemu ali kako se nam ustnice včasih premikajo, / medtem ko spimo

In razumem, / zvezde na nebu so že davno mrtve.

čuj, rada te imam, radost prihaja

Kaj je spomin lahko v teh strašnih časih? / Zgolj poduk, ne prebivališče.