Vsaka knjiga »izpolnjuje potrebo«, vsaki se je treba »zahvaliti za nekaj«.

Kot bi v mirno morje nekdo vrgel kamen.

Osebna izkušnja je prepričljivo izpisana, obenem raste v družbeno tkivo in s tem to tkivo tudi daje videti.

»Saj bo še vse v redu.«

Všečen lik in všečna knjiga.

Predpesemsko izkustvo in njegove specifike.

Vsak izmed del na svoj način širi polje slovenskega romana.

Tja in spet nazaj.

Človeško »srce« je nepredvidljivo v vsej svoji grozi.

Vojna, ki je nikoli ne vidimo, pa je vendar vseprisotna.