Oho, pisatelj me je dobro vrgel na finto – ampak brez kakršnegakoli razočaranja ali grenkega priokusa.

Antejec ne postane le človek, ampak postane človek 21. stoletja.

Njegova potreba po pisanju je trdovratno kot ribja koščica zataknjena v grlu.

Zelo učinkovit in pomemben neteoretski uvod v rahljanje simplističnih razlag.

Za priredbo takšnega dela bi bilo skorajda nujnega več poigravanja s formo.

V tem smislu je Hiper tezni roman, ki pa svoje teznosti ne skriva – nasprotno, na tej premisi gradi in tudi uspe.

Kot kavno zrno se izkotali iz preluknjane vreče in pristane med mlinskima kamnoma zgodovine 20. stoletja.

Privlačna in pomena oropana ekranizacija ni nič šokantnega in niti ni narobe, da obstaja.

Načrt za katastrofo? Kakor vzamemo.

To je lepa misel. In prav zato nekoliko sumljiva.