Čari Prage so tudi danes literarne kavarne.

Prehitevanje po desni je uporabna prispodoba mojih dolgoletnih nečednosti v razmerju do knjig, ki mi mežikajo z domačih knjižnih polic.

Vsi dobri pisatelji nas zapustijo prehitro, a nekateri nas zapustijo še bolj prehitro.

Če je lenoba odsotnost dela, ki bi moralo biti opravljeno, mar niso v času podnebne krize, ekonomskih stisk in naraščajočih družbenih neenakosti tisti, ki so najbolj škodljivo leni, ravno oblastniki, politiki in vsi dušebrižniki?

Res se trudim vedno znova zavedati, da ima lahko vsaka beseda, ki jo pošljem v svet, nepredvidene učinke – v to moč besed moram, želim verjeti.

Danes je seveda jasno, da je to velik kup neumnosti.

Nekateri negujejo svoj vrt, drugi kolekcijo oldtimerjev, tretji knjižne zbirke, ki jih na policah urejamo po svoji logiki.

Edini problem tukaj seveda je, da si s tem zrenjem v vzvratno ogledalo zastiramo pogled na dejansko sedanjost in s tem, kot briljantno opaža McLuhan, prihodnost.

Predlagam, da si, ko pridemo tam nekje do 45 ºC, privoščimo težkokategornike: na primer Camusovega Tujca.

A dejstvo je, da je Frankfurtski knjižni sejem ne le največji tovrstni sejem na svetu, danes je tudi največji dogodek na področju knjige.