Peščenih črvov ni več, puščave v pravem pomenu ni več, so pa reke in gozdovi.

»Saj bo še vse v redu.«

Tja in spet nazaj.

Že od samega začetka skvarjen.

Potem ko ugasne mrtva zvezda.

Kaj pa, če po nekem slučaju ravno tokrat ne gre za sanje?

Branje Temeljev I.–III. na dobrih 600 straneh je tako v vseh pogledih precej intenzivno.

»Ljudje naj najprej verjamejo ljudem, ostalo pa bo že prišlo samo od sebe.«

Me pa vseeno zanima: imamo danes več žanrskih knjig kot pred desetimi leti? Je kriminalka v zatonu? Kaj se dogaja s fantazijskim romanom?

Začeti moramo razmišljati onkraj ideje, da je človek samozadostna, posamična entiteta, saj se ogromen del sveta nahaja v nas, hkrati pa smo sami del sistemov, ki so mnogo večji od nas.