Deset grafov o slovenskem žanru

Dober mesec tega je na LUD Literaturi potekalo Prepišno uredništvo. Tema letošnje edicije festivala je bila žanrska literatura. Na dogodkih je bilo predstavljenih veliko pametnih misli o žanru v Sloveniji in po svetu; v ospredju pa sta bili zagotovo dve ideji: da smo priča vzponu žanra in da žanri prihajajo v ciklih – v zadnjih letih je kraljevala kriminalka, zdaj pa postopoma v središče stopa (znanstvena) fantastika.

Ideji se mi zdita prepričljivi. Danes se nihče več ne čudi, če se med nominiranci za kresnika znajde tudi kakšna kriminalka, hkrati pa se zdi, da nove kriminalke izhajajo v senci uspešnic izpred nekaj let. Na drugi strani se verjetno nikoli prej – ali pa vsaj v zadnjih desetih letih – nismo toliko pogovarjali o slovenski fantastični in znanstvenofantastični prozi.

A naše intuicije o obnašanju kompleksnih sistemov, kot je knjižni trg, so pogosto varljive. Sam zase vem, da imam pregled zgolj nad majhnim deležem knjig, ki izidejo vsako leto, zato bo vsaj moj poskus ugibanja o trendih na slovenskem knjižnem trgu zagotovo zelo pristranski. Me pa vseeno zanima: imamo danes več žanrskih knjig kot pred desetimi leti? Je kriminalka v zatonu? Kaj se dogaja s fantazijskim romanom?

Na ta vprašanja si lahko (vsaj delno) odgovorimo s pomočjo podatkov o knjižnih izdajah v Sloveniji, ti pa so zajeti v bazi podatkov COBIB, ki je prosto dostopna prek iskalnika COBISS+. Ta omogoča, da si podatke tudi prenesemo. Sicer z nekaj omejitvami – podatki so v rahlo specifičnem, a povsem uporabnem formatu RIS (razvilo ga je podjetje Research Information Systems), prenesti pa je mogoče največ 1000 zadetkov naenkrat –, a te niso tako velike, da jih z nekaj vztrajnosti in iznajdljivosti ne bi mogel zaobiti tudi najbolj diletantski amater, kot sem sam. Z uporabo filtrov »tiskana knjiga«, »roman«, »slovenski jezik«, »slovenska književnost« in »slovenska mladinska književnost« dobimo nabor zadetkov, za katere bom sklepal, da predstavljajo vse izvorno v slovenščini izdane tiskane romane. Podatki v COBIB-u sežejo do leta 1900, od takrat do leta 2022 pa sta v bazi zabeležena 6002 romana, ki izpolnjujeta zgornje kriterije. Ta nabor bo rabil kot izhodišče za naše raziskovanje.

Preden pa se lotimo dela in narišemo kakšen graf, še nekaj opomb. Ponatisi romanov so v tem naboru podatkov šteti kot nove izdaje. Nekaj mi jih je sicer uspelo počistiti, a še vedno predstavljajo okoli tri odstotke nabora. Podatki v COBIB-u so sicer precej izčrpni, niso pa popolni. Pri nekaterih izdajah na primer ni jasno zabeleženo leto izida. Roman Skrivnosti ruskega carskega dvora ali – radi ljubezni nedolžna v prognanstvu ima na primer zabeleženo leto »195?«. V takšnih primerih sem si manjkajoči podatek izmislil – vse neznane letnice sem na primer zaokrožil na desetletja, v tem primeru na 1950. Poleg tega so nekateri vnosi narobe kategorizirani. Med 6002 romanoma se je kljub filtru »slovenski jezik« na primer znašel tudi hrvaški prevod Kersnikovega Agitatorja iz leta 1918. Takšne napake sem preprosto ignoriral.

Zdaj ko vse to vemo, pa lahko začnemo. Naš nabor podatkov izgleda nekako takole.

Nisem prepričan, ali so podatki za prva desetletja 20. stoletja popolni, a je v vsakem primeru jasno, da izhaja vedno več slovenskih romanov. Rast je bila najhitrejša v prvem desetletju 21. stoletja, zdaj pa se upočasnjuje, a je med letoma 2010 in 2022 v povprečju še vedno vsako leto izšlo za dobra dva odstotka romanov več kot leto poprej.

Kakorkoli, tu se ne bomo ustavljati predolgo, zanimajo nas namreč žanri. Za analizo teh bom uporabil kar kategorizacijo glede na vrsto vsebine iz baze COBIB. To sicer ni idealno, je pa najlaže in se mi, sploh v primeru kriminalk in (znanstvene) fantastike, zdi dovolj dobro. Naši podatki, razdeljeni po vrsti vsebine, izgledajo takole.

To razmerje si verjetno zna predstavljati vsakdo, ki je kdaj obiskal kakšno večjo knjižnico. Nekako šest vrst polic za »družbeni roman«, ena vrsta za vojne romane, ena vrsta za kriminalke in fantastiko skupaj.

Bolj zanimivo je morda to, da sta (znanstvena) fantastika in kriminalka zastopani enako dobro. A si velja, preden povlečemo kakršnekoli zaključke o razmerju med tema dvema žanroma, podatke ogledati še malo natančneje. Začnemo lahko s številom izdanih kriminalnih in fantastičnih romanov po letih.

Grafa na prvi pogled izgledata precej podobno. A podatki kažejo, da se je kriminalka začela uveljavljati prej kot (znanstvena) fantastika. Med letoma 1990 in 1999 je na primer izšlo 33 slovenskih kriminalk in zgolj 16 znanstvenofantastičnih oziroma fantastičnih romanov. Med letoma 2000 in 2009 se je razlika s 117 krimiči in 72 fantastikami začela manjšati, med letoma 2010 in 2022 pa je že izšlo več fantastike.

Obstaja torej nekaj osnove za intuicijo, da je v Sloveniji kriminalka prisotna dlje in torej bolj uveljavljena od (znanstvene) fantastike. A je v letih od 2010 do 2022 na leto še vedno povprečno izšlo skoraj 23 fantazijskih romanov. To je vseeno preveč, da bi ta žanr odpisali kot neobstoječ. Kot smo videli, je to v resnici celo več izdaj, kot jih je v istem obdobju dobila kriminalka. Še vedno torej ni jasno, zakaj se nam zdi, da je bila v zadnjem desetletju kriminalka toliko bolj pomembna od fantastike.

Mislim, da nam na to vprašanje lahko pomagajo odgovoriti naslednji štirje grafi. Prva dva prikazujeta število kriminalnih in (znanstveno)fantastičnih romanov, ki so bili od leta 1990 izdani v samozaložbi in pri ostalih založbah.

Druga dva pa prikazujeta razmerje med otroškimi oziroma mladinskimi in odraslimi (znanstveno)fantastičnimi in kriminalnimi romani.

Veliko večji delež (znanstveno)fantastičnih romanih torej izide v kategorijah, ki niso deležne toliko medijske in strokovne pozornosti. Skoraj 48 % vseh izdanih (znanstveno)fantastičnih romanov je namreč namenjenih otrokom in mladostnikom. Hkrati jih je dobrih 18 % izdanih v samozaložbi. Pri kriminalkah sta ti dve številki bistveno manjši: otrokom in mladini je namenjena tretjina kriminalk, v samozaložbi pa jih izide samo dobrih 8,2 %.

Kriminalke in (znanstvena) fantastika tako že kakšno desetletje izhajajo v približno enaki količini, a je kriminalka očitno veliko bolj mainstreamovski žanr. Poleg tega nič (še) ne kaže na to, da tudi fantastika doživlja svoj preboj v literarno središče: lani je bilo še vedno 60 % fantastičnih romanov mladinskih oziroma otroških, skoraj 40 % pa jih je izšlo v samozaložbi.

Za konec se lahko vprašamo še, ali velja, da je žanr v zadnjih letih v vzponu. Pri tem nam lahko pomagata zgornja grafa o številu izdanih romanov po letih. A ti podatki niso nujno najboljši, saj je možno, da več žanrskih romanov izide zgolj zato, ker izide več romanov na splošno. Zato je bolje, če si ogledamo grafa z deležem, ki ga kriminalke in fantastike predstavljajo v celoti vseh izdanih romanov.

Vidimo , da se je prvi žanrski »val«, sploh v primeru kriminalke, zgodil že sredi devetdesetih, drugi pa potem na začetku 21. stoletja. Delež, ki so ga v celoti izdanih romanov predstavljale kriminalke in (znanstvene) fantastike, je potem kakšno desetletje stagniral, v zadnjih petih letih pa spet strmo narašča. A tudi tu kriminalni romani prehitevajo (znanstveno) fantastiko.

Kako so se torej odrezale naše intuicije o stanju žanrskega romana, predvsem kriminalk in (znanstvenih) fantastik, v Sloveniji? No, podatki so jih predvsem … zakomplicirali. Res je, da smo v zadnjih nekaj letih spet priča pospešenemu izdajanju kriminalk in fantastik, a so te kdaj v preteklosti že predstavljale večji delež celote izdanih romanov. Res je tudi, da je kriminalka bolj uveljavljena. A ne zato, ker bi bilo kriminalnih romanov preprosto več; bolj gre za to, da so v večjem deležu namenjeni odraslim bralcem_kam in izdani pri uradnih založbah. Poleg tega podatki ne nakazujejo, da se ta dominanca kriminalke zaključuje.

Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS