Ja, to se zdaj bere.

Ob jutrih greš na čoln in ga prikrmariš nazaj, ravno ko kuham kavo.

V želodcih jima še vedno kruli.

Potem ko me je videl, je ves dan jokal in se je pomiril šele, ko je Poljska zaigrala na svetovnem pokalu.

Že mnogo let nikogar nisem imela rada na ta način.

Moja soproga verjame v neznane leteče predmete.

Na zarošenih oknih avtobusa strmijo vanjo bebavi obrazi, njega pa nikjer.

Neonski pravokotnik bazena naplavlja majhne napihljive flaminge in odpadlo listje. Nekaj ljudi se pogovarja ob strani, njihove noge so zaradi loma svetlobe videti nenaravno skrajšane.

Odprl je kockast hladilnik pod pultom in iz njega vzel tetrapak z mlekom. Bil je lahek. Pomislil je na trgovino in se zdrznil.

Vsako jutro se je skobacala s postelje, prestrašena, da je prepozna in so se njeni kosmati gostje že razočarano razbežali po gozdu za njeno hišo.