Se to sliši kot recept za uspeh? Se! In deluje!

Sledi vložek situacijske komike.

Prihod mucka, pardon, njegovega vojvodstva.

V zbirko Čebelica je priletela (še ena) drobna, a dobro napisana zgodba.

Roman postavi krasen spomenik odnosu med dedkom in vnukom.

Bolonjski knjižni sejem je bil za mnoge od nas dolga leta zlasti prostor umika v svet neverjetnih idej in domišljije in lepote.

Če življenje doma poteka po bolj ali manj ustaljenih tirnicah, se zunaj lahko pripeti marsikaj nepredvidenega.

Vsak kaj zna je torej na neki način motivacijska knjiga, a v prvi vrsti vendarle predvsem živalska pripoved, malo razmišljujoča in malo akcijska, ki lepo teče.

Slikanice o levu Rogiju, ki so vsaj deloma avtobiografske, so torej kombinacija leposlovnega in poučnega; k slednjemu prispevajo tudi QR kode, ki so vključene v knjigo in nas odpeljejo onkraj platnic, do video vsebin o gibanju z vozičkom, avtor pa otroke v kratki uvodni besedi povabi tudi na YouTube, na videokanal Lev Rogi.

Roman Leto, ko so prišle čebele je torej poleg najbolj očitnega – torej tega, da je roman o čebelah – tudi roman o odraščanju, iskanju lastnih poti, odkrivanju strasti, navezovanju in še čem. Če so dedka Ottmarja čebele naučile živeti, ni presenetljivo, da dajo vsak kakšno lekcijo tudi Josy. Kdor je pomislil, da roman o čebelah ne more biti drugega kot brenčeč dolgčas, se je pač zmotil.