Notranja topografija duše čutečega in trpečega človeka.

Kljub izhodiščnemu dvomu, da bi kaj takega sploh lahko bilo mogoče.

Inovativno in heterologno teoretsko mišljenje, ki se je zmožno upreti podreditvi.

(So)občutenje bede in mizerije literarnih oseb.

Prebiranje in interpretiranje besedila, izmenično prehajanje med provizorično razumevanimi deli in megleno razvidno konturo celote.

Problem temačnega ti.

Človeški svet, od začetka do konca prepreden z mnogosmiselnostjo.

Če se želimo dokopati do pomena literarnega dela, je prestopanje fiksacije ruskega formalizma na formo nujno.

Literatura kot celota svojega fokusa ne omejuje na določena specifična življenjska področja, marveč v svojo vsebino vključuje vso pojavnost človekovega bivanja.

Na literarnokritiškem nakovalu vulgarne »teorije zrcaljenja« se kot umetniško in estetsko brezvredna polomi malodane vsaka literarna umetnina, ki je ni mogoče uvrstiti v katero od podzvrsti realizma.