S Tomažem sem se spoznal po uradni poti, kaki dve leti bo tega. Podpisal je pogodbo z založbo, ki je izdala posnetek njegovega koncerta v Viteški dvorani v ljubljanskih Križankah, pa sem se znašel v vlogi njegovega medijskega predstavnika. Kmalu sem mu – na njegovo željo, seveda – na vrata pripeljal pr vega novinarja, sedli smo za mizo v Tomaževi dnevni sobi, skorajda salonu, posneli inter vju in se zagovorili krepko prek dolžine kasetnega traku …Preberi

Kako bi opisal trenutno stanje kritištva v Švici? Imate mnogo aktivnih kritikov? Ima njihovo delo veljavo in širši kulturni vpliv?

Situacija je zaradi večjezičnosti države in kompleksne medijske krajine težko pregledna. Veliko kritikov piše priložnostno, veliko pa je tudi takih, ki svoje kritike redno objavljajo v tujini oz. je veliko tujih kritikov, ki delajo za švicarske medije. Mislim, da je ta pluralizem skladen s kulturno raznolikostjo države. Celotni družbeni pomen literature in literarne kritike pa se mi zdi zelo majhen.Preberi

Kako bi opisal stanje kritike na Hrvaškem? Se sooča s kakšnimi specifičnimi težavami?

Se je že nekako, vsaj v zadnjih petnajstih letih, pokazala ukoreninjena navada, da mora biti vsak odgovor na vprašanje o stanju hrvaške kritike tarnanje, lamentacija, svojevrstna oblika klicanja dobrega boga kritike in hkrati očitanja temu bogu, ki nas je v gnostični maniri zapustil in izginil brez sledu. Ker stvari nikakor niso črno-bele, bom poskušal dati vsaj skromen doprinos v ogromni korpus temu podobnega materiala.Preberi

Kako bi opisal trenutno stanje literarne kritike v Španiji? Imate veliko aktivnih kritikov? Ali uživajo ugled in imajo širši družbeni vpliv?

Stanje kritike je neuravnoteženo. Po eni strani je velik del kritike okorel in trdno zasidran v kulturnih parametrih, ki ne ustrezajo več novim literarnim smernicam. Po drugi strani pa je odprto polje interneta spodbudilo pojav neodvisnih kritikov vseh vrst, ki svoj delež občinstva dosežejo po samostojni poti. Kritika pa kljub temu večinoma ostaja ustrežljiva inPreberi

Kako bi opisal stanje kritike v Srbiji? Se sooča s kakšnimi specifičnimi težavami?

Vsak dnevni časopis (Politika, Blic, Večernje novosti, Danas, novosadski Dnevnik) ima svojega literarnega kritika, kritiško rubriko ter nedeljski dodatek o knjigi in kulturi (časopis Danas ima dva: svoj dodatek in Beton [tudi na spletu], avtonomni dodatek), ki vsebuje svojo kritiško rubriko. Posamezni tedniki (Vreme, NIN) in portali imajo svoje kritike (www.e-novine.com), literarne revije pa neprestano vzdržujejo prostor za literarno kritiko. Zato lahko rečem, da kritika v Srbiji cveti.Preberi

Otročjost pripoveduje zgodbo o odraščanju, za katero sumim, da ustreza tvoji lastni. 

Lahko bi ji bila precej podobna, res je.

V kolikšni meri si zavestno poskušal opisati svoje lastne izkušnje in koliko si se na račun pisanja od njih odmaknil?Preberi

Ker si vedno veliko potoval (tudi kot vodič), najbrž ni čudno, da so se različni popotniški motivi znašli tudi v tvojih pesmih. A zdi se mi, da ima to v novi zbirki drugačno vlogo. Kot da so popotovanja in obiskani kraji zdaj bolj povezani z iskanjem kot pa z odkritjem, bolj z zapuščanjem kot s prispetjem. Kaj se je spremenilo?Preberi

Tvoja zadnja zbirka ima tri samostojne in dokaj različne dele, od katerih ima vsak, bolj ali manj formalno zaokrožen, svoj jasen vsebinski lok. Kako so posamezni deli nastali? Ali pesmi v njih ustrezajo posameznim strnjenim obdobjem v takšnem zaporedju ali pa si jih pisal vzporedno?Preberi

Tvoja poezija deluje živahno in bogato tudi zaradi množice raznolikih detajlov, ki jih posamezne pesmi nepričakovano povezujejo v celoto. Kaj te pri tem vodi, kako jih povezuješ v pesmi? Verjetno si radovedna in natančna opazovalka sveta, saj gre pogosto za detajle ali spoznanja, ki jih ne more opaziti nihče drug.Preberi

Mlade rime so eden izmed najbolj vztrajnih, prijetnih in svežih ciklov literarnih dogodkov v prestolnici. Kako ste dobili idejo za festival in koliko se njegove vsebinske smernice sploh še prekrivajo z rednimi Mladimi rimami?

Prvo leto smo imeli junija malo daljše branje, saj smo povabili vse, ki so tisto leto sodelovali na Mladih rimah. Drugo leto smo naredili enako, vendar pa je bilo to že toliko ljudi, da je nastal pravi pesniški maraton. Tretje leto smo,Preberi

Kolikor vem, je tvoja knjiga nastajala kar nekaj časa. Spomnim se denimo pesmi “Žehta”, s katero si sodelovala – in zmagala – tudi na pesniškem turnirju; v tem času bi kateri drugi pesnik napisal in izdal že več zbirk … Si se zavestno odločila, da bo knjiga nastajala počasi, v svojem ritmu, ali si jo pisala v valovih, ki so zajeli tudi starejše tekste?Preberi

Tvoja zbirka ima naslov, ki je toliko nenavaden kot tudi izvirno sugestiven, po vrhu je pa še palindrom. Verjetno ima sorodnika tudi v Vallejovem Trilceu? Kako si prišel do njega, si zbirki zavestno hotel dati takšen naslov, ki ob odsotnosti vnaprejšnjih pomenskih konotacij ustvarja nov prostor?Preberi

Za Literaturo je Milan Dekleva odgovoril na nekaj vprašanj o svojih najnovejših knjigah, zbirki pesmi v prozi Izganjalci smisla in zbirki poetičnih esejev Etimologija pozabe.

Pred kratkim je izšla druga knjiga kratkih zgodb Mirane Likar Bajželj, Sedem besed. V intervjuju je razkrila nekaj podatkov iz ozadja njenega nastanka in komentirala nekaj vsebinskih poudarkov.

Andrej Medved – pesnik, esejist in filozof, urednik in prevajalec, umetniški vodja Obalnih galerij Piran – je izdal že čez trideset pesniških zbirk. Najnovejša med njimi je izšla pri Literaturi v zbirki Prišleki. O njej in o svojem ustvarjanju je Andrej Medved spregovoril za Literaturin obveščevalnik.

Veronika Simoniti, ki je začela pisati kot pravljičarka, je za posamezne zgodbe prejela nekaj nagrad in bila večkrat nominirana. Uvrstila se je v peterico nominirancev za prvenec in bila med štirimi nominiranci festivala Fabula. Njen prvenec je zbirka dvajsetih kratkih zgodb Zasukane štorije, ki je pri Literaturi izšla 2005, njena druga knjiga, Hudičev jezik, pa je prav tako pri Literaturi izšla pred kratkim. Veronika je o knjigi, jeziku in morju spregovorila tudi za Literaturin obveščevalnik.

Miklavž Komelj, ki je pri Literaturi izdal tudi nagrajeno pesniško zbirko Nenaslovljiva imena, je pred kratkim dočakal še izid svoje najnovejše zbirke, Roke v dežju. Za Literaturino spletno stran je natančno odgovoril na nekaj vprašanj, celoten, nekoliko daljši intervju, pa lahko preberete spodaj.Preberi

Spomnim se, da je Brane Mozetič pred leti v nekem intervjuju dejal, da se poezijo spodobi pisati v postelji. Kakšno je tvoje stališče? Kolikor je razumeti, naslovna pesem tvoje zbirke v postelji ni nastala po lastni izbiri?Preberi

Marcello Potocco, ki je doktoriral iz primerjalne književnosti in literarne teorije, je doslej izdal štiri pesniške zbirke: Lila (Mondena, 2002), Pripovedi o ovcah, ljudeh in drugih živalih (LUD Literatura , 2005), Popravki pesniške zbirke (LUD Literatura 2007) in – ta je še sveža – Via Francigena. Potocco, ki predava na koprski Fakulteti za humanistične študije, je za Literaturin obveščevalnik odgovoril na nekaj vprašanj o novi knjigi.Preberi

Med Stritarjevimi nagrajenci je kar nekaj takšnih, ki ste svoje prve kritiške tekste začeli objavljati v reviji Literatura. Je to slučaj ali je Literaturina klima primerna za kaljenje mladih kritiških peres?

Z rubrikama Robni zapisi in Kritika je Literatura kot nalašč za prve kritiške korake, ker omogoča lep prehod od krajše, bolj “svobodne” forme do daljših, temeljitejših kritiških tekstov. Dejstvo, da prav Literatura “vzgoji” marsikaterega kritiškega novinca pa gre verjetno pripisati tudi dejstvu, da literarnoPreberi