Da je Platon preganjal pesnike, je grda polresnica

Tema letošnjega festivala bralne kulture Prepišno uredništvo bo poezija. Pred festivalom, ki bo potekal med 20. in 23. majem v LUDi knjigarni na Trubarjevi 51, smo zato nekaj slovenskih pesnikov in pesnic prosili, da z nami delijo svoje misli o poeziji. Odgovarjal je Jure Jakob.

Kaj vse ni poezija?

Poezija je lahko karkoli, vendar med »lahko« in »je« teče ozka brv. Pod njo ni ničesar. Preden stopiš na breg poezije, moraš čeznjo, da se ti v glavi malo zavrti. Od sreče ali pa od groze, to je vseeno. Nekaterih to ne zanima; za tiste ni nič poezija.

Že Platon je preganjal pesnike, katera družbena ureditev pa je za poezijo (po vaše) najboljša in zakaj?

To, da je Platon preganjal pesnike, je grda polresnica, napačen stereotip, ki je zrasel iz zlobnega semena kakega sofista, ki Platonu ne seže niti do gležnjev. Je pa imel Platon do poezije gotovo zapleten odnos, saj je bil tudi sam pesnik. Pesnik, ki se vedno dobro počuti v svoji koži, je pustna šema. Tudi družbene ureditve so neke vrste pustne šeme, radi jih preizkušamo, a nobena ni za dolgo. Poeziji to ne gre prav do srca.

Nujna pesniška oprava, če je kakšna?

Svinčnik in listič papirja, za nas starejše, ki ne ljubimo zaslonskih pripomočkov.

Vaša najdaljša pesniška ekspedicija do zdaj?

Ljubljana–Gdansk–Varšava–Ljubljana.

Najljubši predmet, umetniški izdelek, film ali glasbeni komad, povezan s temo poezije.

Predmet: knjiga, Josip Murn – Aleksandrov: Pesmi in romance, prva izdaja iz leta 1903 z uvodnim esejem Ivana Prijatelja, darilo Blaža Šefa. Umetniški izdelek: ?. Film: Nebo nad Berlinom, rež. Wim Wenders. Glasbeni komad: vsi komadi z albuma Odpotovanja, Tomaž Pengov.

Poezija je iz besed …

… ampak iz česa so besede?