Kar je v sežetku moč zapisati o letošnjem Prepišnem uredništvu, je, da je pesniška scena v Sloveniji močna.

Pesnik, ki se vedno dobro počuti v svoji koži, je pustna šema.

Najboljša družbena ureditev za poezijo nikakor ni najboljša družbena ureditev za tiste, ki jo pišejo.

Poezija je lahko karkoli, če je jezik dovolj spreten.

Poezija je iz besed jezika, ki ga nihče ne govori, a ga vsak razume.

Letošnje Prepišno uredništvo je teoretično podkovano, vendar pomembneje, s pestrostjo, šaljivostjo, dobro voljo in naklonjenostjo bralcu uspešno odgovorilo na vsa žgoča vprašanja oboževalcev žanra. Še kako potreben diskurz o žanru, ki mu je dal nastavek festival, pa ostaja odprt za vse nas, ki se radi srečujemo ob knjigah.

Vsebinski del letošnjega prepišnega uredništva je tako – kot je običajno in ob tem tematskem zastavku celo pričakovano – odprl več vprašanj, kot je podal odgovorov. Vseeno pa se mi zdi, da se je, kljub naslovu »Vse je fikcija«, tekom pogovorov in predavanj pokazalo, da obstaja neka intuitivna razlika med resničnostjo in fikcijo, na katero so se navezovali tudi nastopajoči in nastopajoče.

Matter; recital Preberi

Onkraj zgodovinjenja. Ob 10. obletnici Prepišnega uredništva (pogovor): Andrej Hočevar, Dražen Dragojević Preberi

Kamišibaj (predstavitev delavnice) Preberi