Razmislek o smotru in mestu pesnjenja v sodobnem svetu.

Ni izhodišča. / Ni ciljne črte. / Vsakdo zmaga.

Nihče ničesar ne pričakuje od tebe.

Recimo, da ne bo jutrišnjega dneva.

Sedem življenj nazaj si bila Kalipso.

Onkraj človekocentričnosti.

tolčem po bleščečem steklu avtomata / da bi leta padla ven

Ne moremo in ne smemo biti več zadovoljni z »bolje nekaj kot nič«.

Zdaj smo sedemnajstletniki z nekaj sivimi lasmi, / ko na poti domov udari strela, / najprej opazimo, da je nebo za trenutek rožnato

Leta 1999 / ali 2008 ali lanskega junija.