Iščem kratek stik. Da me nekaj sune, ohromi, izzove, nekaj, da me spravi iz tira, da me gane, ker je tako genialno.

Vse to je doživel v svoji koži: iz votle medvedje kosti / izdelati piščal: kot zavest, a z luknjicami.

Ko sem prvič brala Virginio Woolf, / sem jedla samo zelena jabolka in pila samo zeleni čaj, / in še vedno živim.

V tej generaciji smo se naučili / hlastati za vsako pomirjujočo posplošitvijo. / Iz vsega se znamo delati norca, / ker so nas naučili, / da je na / koncu vsake ceste prepad / in do tja se lahko vsaj smejiš.

kadar skušam / kaj reči / pride / iz mene le / zabuhel / krik

Rada bi bila fluid / Pa sem črepinja / V koži na nebu v soju neonke / Rezilo / Na moji sliki UV akrilo / Krvavičke

Vedno, ko pišem, pravzaprav pišem tebi, / pretkani paberkovalec domišljij. Čeprav me ne bereš. / Čeprav me zadnje čase skoraj nihče več ne bere, ker se kakor kamen kujam in molčim.

Ko me je bilo / najbolj strah, / sem se skrila. / V tem neizmerno / neemancipiranem / dejanju sem se / spoznala.

Da so solze lepše od obraza. Da se obraz nikoli ne spremeni. Samo duša se postara, kot srce otroka. Da ni vaje, s katero bi vzljubili telo. Samo telo je, ki vzljubi prevale.

Kriminalec, norec in samomorilec. Njihov kriminal, njihova norost, njihova smrt izražajo upor uničenega proti svojemu uničevanju. – Gudrun Ensslin

I.

sleherna
tvoja celica
postaja
teroristična

izmuči in uniči
svoje telo
preden ga delodajalec
in njegova premoč

 Preberi