Ne, ti ne moreš nič več narediti.

Mariana Enriquez družbeno kritiko obleče v žanr grozljivke.

Z avtorjem o knjigi Beograd za tujce

O knjigi Kar smo izgubile v ognju se bosta pogovarjali prevajalka Veronika Rot in urednica knjige Tina Kozin.

Potem ko me je videl, je ves dan jokal in se je pomiril šele, ko je Poljska zaigrala na svetovnem pokalu.

Moja soproga verjame v neznane leteče predmete.

Bila je eno tistih deklet, ki ne govorijo veliko, ki niso videti preveč inteligentna, pa tudi ne preveč neumna, in ki imajo tisti zlahka pozabljivi obraz.

Pred nami je zbirka z zavajajočim naslovom – zgodbe izpod peresa prominentnega danskega pisatelja in filozofa so vse prej kot nenevarne. Kljub igrivi lahkotnosti premorejo kritično ostrino, utegnejo pa nas celo pahniti v globoko brezno bivanjskih vprašanj.

Dežni plašč je neizmerno šik modni kos, ki pri nošenju zahteva dobro mero elegance in določen stil – bodisi britansko protokolarni in monarhičen bodisi pariško boemski in anarhičen, kot pravi pripovedovalec zgodbe »Kdo sem, da bi ti lahko dajal nasvete«, ki pa ne premore ne enega ne drugega.

Mujica, rojen leta 1942 v Buenos Airesu, se je po skromnem otroštvu v zgodnjih šestdesetih preselil v newyorški Greenwich Village. V ZDA se je odločil za študij na (zloglasni) Free University of New York, znani kot »kalilnici idej«, ki jih radi strpamo pod skupno oznako »nove levice« (emancipatorna gibanja, vezana na vprašanje spola in seksualnosti, rase, podmazana s kritiko imperializma, kapitalizma …).