Renate Rugelj je založnica, ki je svoje poslanstvo našla pri delu v podjetju UMco. Dejavnost podjetja je razpršena in obsega vse od prodaje promocijskega tekstila do izdajanja knjig in revij. In tako je razpršeno tudi delo sogovornice, s katero sva imela kaj povedati o politiki založbe in njenih spremembah (ter o njih vobče).

Z Orlandom Uršičem se srečava v baru nekega nakupovalnega centra. V Ljubljani. Čeprav je njegov domicil Maribor, kjer kot urednik in direktor vodi založbo Litera.

Če bi se moral takole na hitro opredeliti do tega, kaj pomenijo nagrade v slovenskem literarnem polju, bi rekel, da gre v prvi vrsti za neke korektive. Po eni strani finančne, čeprav se v zadnjih letih vsake toliko prikrade kakšna nagrada, ki s sabo ne prinese denarnega dela, in po drugi strani simbolne, lahko bi rekli družbene. Pravzaprav bi lahko njihovo korektivnost širil še in še. Dodal bi, da so JAK-ove štipendije v osnovi korektiv, da se DSP v svojem delovanju usmerja h korektivom, da je, nePreberi

Bliža se Veronikina nagrada, ki že dve desetletji postavlja vsakoletne standarde za dobro poezijo in iz nešteto strani verzov izlušči tiste bisere, za katere bi Kafka porekel, da »razbijajo zaledenelo morje v nas«. Barbara Korun, Tjaša Razdevšek in Darka Tancer Kajnih so tako 1. avgusta obelodanile pet finalnih zbirk: Dolgo smo čakali na dež Alje Adam, Ljubica Rolanda Barthesa Ane Makuc, Tišima Uroša Praha, Druga obala Petra Semoliča in Delta Kaje Teržan.Preberi

V času, ko so se tudi na tujem škorci že dodobra najedli češenj in se je akademsko leto prevesilo v iskanje ter dokazovanje znanja, v ponosno preštevanje najrazličnejših kulturnopromocijskih projektov, od filmskih, literarnih in gledaliških večerov do prevajalskih delavnic, vrste gostovanj in izmenjav, se je na internem spletnem forumu, namenjenem pretočnosti informacij in usklajenemu delovanju učiteljev slovenščine na tujih univerzah, pojavila prošnja kolegice, ki je v zadregi nemočna iskala nasvet.Preberi

I

Zakaj je pred oknom opečnat zid? Terasa spominja na dno velikega dvigala, ki se je v svojem jašku spustilo pregloboko. Tla so tukaj porozna. Mogoče se je balkon sesedel na dno ene izmed jam. Naš svet je samo obod nekega drugega, podtalnega.Preberi

Ravno v tem času, nekje po koncu prvega četrtletja vsakega leta, se založniki že tradicionalno združimo v uglašenem jadikovanju nad nevzdržno situacijo, zaradi katere je kultura polovico leta v krču: odvisni smo od subvencij, ki iz tega ali onega razloga spet zamujajo. Prijavljamo in pripravljamo programe, ki jih ne moremo izvajati, sodelavce prosimo za razumevanje zaradi zamud pri izplačilih honorarjev in jih mogoče tolažimo z razlago, da smo vsi skupaj na isti ladji.Preberi

Modernemu bralcu se v neskončni kvantiteti knjig, ob vse bolj specifičnih željah in pogostem pomanjkanju časa velikokrat javlja vprašanje, kje dobiti kar najrelavantnejše informacije oziroma kateri informacijski sistem mu bo hitro in učinkovito pomagal najti natanko tisto delo, ki bo najbolje zadovoljilo njegove želje ali potrebe. Pri nas, kjer je močno razvit sistem knjižnic, morda najprej pomislimo ravno nanje. Tam so seveda informatorji, tam so tudi knjige, kategorizirane in z možnostjo vpogleda. Nadalje so tuPreberi

Da bi nove, spodbudne ideje spoznali iz praks založnikov iz našemu vsaj približno primerljivega okolja, so bili v žarišče letošnje Založniške akademije povabljeni različni akterji škotskega založništva. Marion Sinclair, direktorica škotskega združenja založnikov Publishing Scotland, je s predstavitvijo delovanja organizacije, ki škotskim založnikom pomaga pri distribuciji, skladiščenju, pogajanju in še marsičem, pripravila teren za morebitno primerjalno iskanje rešitev, zanimivih tudi za slovensko založništvo. Publishing Scotland denimo ureja tudi spletni portal Books from Scotland, ki po zasnovi spominja na JAK-ov portal v pripravi Knjige na trgu, o katerem se je že veliko govorilo in o katerem bomo tukaj kmalu poročali tudi v ločeni raziskavi.Preberi

Namesto da bi vsi nekaj prispevali in profitirali, vsak misli, da ravno brez njega, kakopak daleč najpomembnejšega člena v verigi, ni scene.

Marko Godnjavec – Jizah, »Scena sama sebe ne spoštuje«, OdzvenPreberi