• Upam na take male kratke stike, da človeka malo zmede

      Intervju z Arjanom Preglom

      Ana Schnabl

      Slikar in prozaist Arjan Pregl si želi, da bi kulturna produkcija in umetnost v dnevne novice prodirali tudi zaradi samih sebe, in ne zgolj zaradi svojih škandalov – kakor denimo ob odpovedi in nato potrditvi razstave v Bruslju, ob farsi, ki mu je požrla, kot je dejal, kar nekaj energije.

      Preberi

      21. junija 2021 | Intervju

    • Tržaška pravljica

      Mojca Petaros

      V Trstu predvsem v zimskem času nastopi nekaj, čemur pravimo burjini dnevi. Od nekod se prikrade značilna burja in prevetri mesto. Ga »spuca«, kot bi temu rekli po domače. Tako silovito piha, da je v burjinih dneh hoja po najbolj izpostavljenih krajih nevarna, saj te lahko dobesedno odpihne. Po mestu se nenadzorovano sprehajajo zabojniki za smeti in še marsikaj, kar ostri nevidni gospodični ne zmore kljubovati.

      Preberi

      18. junija 2021 | Proza

    • Kafka po Kupru

      Peter Kuper in Franz Kafka, Kafka – zbirka stripovskih zgodb. Prev. Bojan Albahari. Ljubljana: Forum Ljubljana, 2020

      Iztok Sitar

      Naslov pričujoče recenzije je povzet po avtorjevem predgovoru, v katerem bralcem uvodoma predstavi svoje prvo srečanje s Kafko in razloge, zakaj se je sploh odločil za stripovsko priredbo. Vsak risar seveda na književno delo, ki ga bo priredil v strip, gleda drugače. Eden najznačilnejših primerov so adaptacije kratkih zgodb Edgarja Allana Poeja, zagotovo enega med striparji najpriljubljenejših pisateljev, saj so izšle v kakšnih tristo različnih variantah.

      Preberi

      17. junija 2021 | Kritika, komentar

    • Oda tropskemu smučanju

      Prevedel Tone Škrjanec

      John Forbes

      Po zajtrku na Filipinih se okopam in je totalno in jebeno noro // Uživaj v sladoledu, Gerard, lesketanje sonca na njegovi beli zmrznjenosti je največ, kar se boš kdaj približal St. Moritzu ...

      Preberi

      15. junija 2021 | Poezija

    • Od Alcott preko Beauvoir do …?

      Knjiga: Louisa May Alcott, Little Women. Boston, Massachusetts: Roberts Brother, 1868 in 1869 /// Film: Čas deklištva (Little Women, rež. Greta Gerwig. ZDA, 2019)

      Aljaž Krivec

      Če bi želele_i Male ženske (Little Women), klasiko, pod katero se je podpisala Louise May Alcott, predstaviti z vidika recepcije, adaptacij, prevodov itd., bi bilo o tem mogoče napisati novo in verjetno še daljšo knjigo od njih samih. Katere Male ženske? Že tu se zaplete … Male ženske so skoraj nekakšna institucija, ki zahteva dodatno kanonizacijo.

      Preberi

      14. junija 2021 | Knjigogled

    • Moje življenje z mačkami

      Sara Štern

      Prvo mačko sem povozil, ko sem bil star sedem let. S sosedovo Špelo sva vzela vsak svoje kolo in se vozila po ulici. Bil je eden tistih vročih poletnih večerov, ko sonce kar ne zaide in ljudje lenobno posedajo po balkonih. S Špelo sva imela dovolj energije, da sva namesto gledanja večernih risank uvedla kolesarska tekmovanja. Spomnim se, da so bile moje roke še vedno lepljive od lučk, ki nama ju je prinesla mama, in zrak je dišal po koruzi, ki so jo pekli nekaj hiš niže.

      Preberi

      11. junija 2021 | Proza

    • Ekologija pesmi

      Denise Levertov, Novi in izbrani eseji. Prev. Tina Vrščaj. Ljubljana: LUD Literatura, 2019 (Labirinti)

      Muanis Sinanović

      Delo Denise Levertov, ene najvidnejših ameriških pesnic 20. stoletja, je bilo slovenskim bralcem predstavljeno že v dveh pesniških knjigah: izbranih pesmih z religiozno tematiko, naslovljenih Potok in safir, ki so izšle pri KUD Logos, ter še enem izboru brez tematskega predznaka z naslovom Proti točki nič, izdanem pri KUD Kentaver. Še tretja prevedena knjižna izdaja najbrž priča o njenem sicer tihem, podtalnem pronicanju v slovensko poezijo.

      Preberi

      10. junija 2021 | Kritika, komentar

    • Nekoč bom imela čas

      Kaja Teržan

      Pripravim se, vstopim v telo – v kosti, v sram. Udobje nemoči se je zažrlo vame. Lično darilce vseh mojih prednikov. Mehur na rani nikoli ne poči; ves čas pritiska na nežno povrhnjico.

      Preberi

      8. junija 2021 | Poezija

    • Ko je pesem lažja od tebe, potem si vsaj malo svoboden. Vsaj za trenutek, včasih

      Intervju z Esadom Babačićem o novi pesniški zbirki Včasih (LUD Literatura, 2021)

      Domen Slovinič

      Esad Babačić (1965) je bržkone eden tistih ustvarjalcev, ki svojo nekonvencionalno pesniško govorico vztrajno ohranjajo že desetletja. Začel je s pankom pri bendu Via ofenziva v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja kot pevec in tekstopisec, ta isti pank pa je leta 1986 pretopil v svojo prvo knjižno izdajo Kavala.

      Preberi

      7. junija 2021 | Intervju

    • Konec kajenja

      Primožu Čučniku ob prvi polovici stoletja

      Uroš Zupan

      Kako veš, kdaj dati pesem iz rok? Poredko pišem, a ko pišem, pišem dan in noč in mnogo zavržem, potem stokrat preberem napisano, dokler se posamične besede in stavki ne utrudijo in ne izginejo. (D. Kiš)

      Preberi

      4. junija 2021 | Poezija

    • Miti naši vsakdanji ali Zakaj brati zgodovinska dela

      Muanis Sinanović

      Globalno narašča ekonomska neenakost, ki jo učinki pandemije očitno še krepijo. Ponekod so cele generacije odrasle v vojni in drugod se krepi apartheid. Še vedno vztrajajo koncentracijska taborišča, mnoge države pa se nahajajo v permanentni politični krizi. Medtem pa se med najpremožnejšimi sloji sveta na družbenih omrežjih bijejo dobre stare kulturne vojne, ki naj enkrat za vselej odločijo o Dobrem in Pravičnem.

      Preberi

      3. junija 2021 | Esej, kolumna

    • Zabavno rojstnodnevno predoziranje

      David Baddiel in Jim Field, Vsak dan rojstni dan. Prev. Eva Žerjav. Tržič: Učila International, 2021

      Gaja Kos

      Knjigi Vsak dan rojstni dan se nedvomno pozna, da jo je napisal (med drugim tudi) komik. V njej namreč ne manjka predvsem situacijske komike, pa tudi drugih vrst štosov ne. Gre pa takole – glavni junak si za enajsti rojstni dan ob utrinku zaželi, da bi imel rojstni dan vsak dan. In glej ga zlomka, želja se mu uresniči!

      Preberi

      2. junija 2021 | Trampolin

    • Malo oči, malo literatura

      Popravek iz revije št. 359

      Željko Kozinc

      V aktualni 359 številki revije Literature nam jo je zagodel preimenovalski škrat, ki je v rubriki proza (in v predhodnem kazalu) Željka Kozinca preimenoval v Zdenka Kodriča. Zgodbo z naslovom Malo oči, malo literatura je torej napisal Željko Kozinc. Obema avtorjema se za napako opravičujemo.Preberi

      1. junija 2021 | Branje Proza

    • Sveta tema

      Aleš Jelenko

      Svetloba ne bi obstajala brez teme. /// Le ponoči lahko vidimo tisto, česar se ne da videti z očmi.

      Preberi

      1. junija 2021 | Poezija

    • Na mestu zločina

      Primož Sturman

      V 237. številki Literature, ki je izšla marca 2011, sem v uvodniku »Ob zahodni meji od Alp do Istre« skušal čim bolje opisati tedanje stanje slovenske narodne skupnosti v Italiji in njene izzive za prihodnost na družbenem, političnem in kulturnem področju. Dobra tri leta poprej je dokončno padla meja med državama in videti je bilo, da bo integracija na obmejnem območju nemoteno tekla dalje.

      Preberi

      31. maja 2021 | Uvodnik

    • Popravek in pojasnilo

      uredništvo

      V zvezi s kritiko, ki jo je o knjigi Jana Simončiča Poezije herezije za 358 številko revije napisal Miha Marek, smo prejeli naslednji dopis Slovenskega društva za lacanovsko psihoanalizo (v pripetku), ki pojasnjuje ozadje glede avtorkih pravic za knjigo pokojnega avtorja.

      Preberi

      29. maja 2021 | novo

    • Rastem v barvah

      Maja Oven

      Dva odtenka rdeče. Cvetovi in zelena stebelca med resami narodne noše z balonastimi rokavi in belo okroglo avbo preprostosti.

      Preberi

      28. maja 2021 | Poezija

    • Vojna je brezobrazna

      Svetlana Aleksijevič, Vojna nima ženskega obraza. Prev. Jani Rebec. Novo mesto: Založba Goga, 2020 (Literarna zbirka Goga)

      Aljaž Krivec

      Ko je beloruska pisateljica in raziskovalna novinarka Svetlana Aleksijevič leta 2015 prejela Nobelovo nagrado za književnost, so bili odzivi vsaj glede na siceršnji pomen nagrade relativno pičli in razmeroma hladni. Tu in tam se je pojavil očitek, da formalno sploh ne gre za pisateljico, da ime ni dovolj znano in da imamo ponovno opravka s podeljevanjem na podlagi družbenokontekstualnih, manj pa literarnih okoliščin … Precej drugače kot pri (ponovno »sporni«) podelitvi le leto kasneje, ko je švedska akademija izbrala Boba Dylana in je po medijih završalo …

      Preberi

      27. maja 2021 | Kritika, komentar

Izdelava: Pika vejica