Kulturna zatočišča, v katera se radi vračamo

V knjigi Berlin ni Berlin, Ljubljana je Berlin (Založba Sophia, 2023) je Manca G. Renko v eseju »Superstructural Ljubljana« zapisala: »Turistifikacija Ljubljane je bolj kot karkoli drugega dolgočasna in s tem ni nič narobe, ker je dolgočasna tudi Ljubljana sama.« Knjigo sem kupila pred prvomajskim izletom v Berlin, po povratku pa obiskala še pogovor, ki ga je založba organizirala ob predstavitvi knjige. V pripravi na ta pogovor so delili kolumno Luke Lisjaka Gabrijelčiča z naslovom »Zakaj je Ljubljana grdo mesto«. Oba z Renko sta mi s svojimi trditvami o dolgočasni in grdi Ljubljani dala misliti.

Preden obiščem tuja mesta, se rada nanja tudi literarno pripravim, poleg zgoraj omenjene knjige sem si tako – po posvetovanju z Andrejem Blatnikom – kupila ali izposodila še obsežen strip Berlin Jasona Lutesa (prev. Jakob Rotar, založba ZRC, 2019), Vladarko Andreja Moroviča (Študentska založba, 1997), Vrnitev domov Janija Virka (Goga, 2023), Brez zidu Nataše Kramberger (Cankarjeva založba, 2014) in A Bookshop in Berlin (1945) poljske pisateljice in knjigarnarke Françoise Frenkel.

Že nekaj let na svojih potovanjih obiskujem knjigarne. Med temi se znajdejo zelo različne: striparne, specializirane otroške knjigarne, manjše intimne knjigarne, antikvariati, knjigarne z zgolj angleškimi knjigami, tiste s samo knjigami v tujem jeziku, kvir knjigarne, pa tudi največje v tistem mestu ter knjigobežnice (kot je npr. Bücherwald) in knjižnice. Seveda je vedno vse odvisno od časa, ki ga imam v določenem kraju na voljo. S Sanjo sva se v Berlin odpravili za cel teden, saj sva si res zaželeli, da bi imeli dovolj časa za vse. Ta »vse« je bil načrt z več kot 30 označenimi obiska vrednimi kraji in prostori, ki ga na koncu seveda nisva v celoti izpolnili. Nekaj pač mora ostati za drugič.

Knjigarne so največkrat presenečenje, že ko se voziš in hodiš do njih. Izstopiš na podzemni ali tramvaj postaji, se ozreš naokoli in ocenjuješ okolje okoli sebe. Se mi zdi, da knjigarna spada v ta predel ali ne? Kdo zahaja vanjo? Ima obiskovalce? Kupujejo knjige? Španski pisec Jorge Carrión je to lepo povzel v knjigi Knjigarne (prev. Sara Virk, Cankarjeva založba, 2021): »Mesto skozi izložbena okna in preko korakov obiskovalcev prodira v knjigarne, ki ga poseljujejo, v te kentavrske prostore, ki niso niti povsem zasebni niti povsem javni. Mesto vstopa in izstopa iz knjigarne, saj eden brez drugega pravzaprav ne moreta.«

V tujini nikoli ne veš, na kakšnega prodajalca ali prodajalko boš naletel, te bo gledal zviška, ker obiskuješ te manjše knjigarne, jih fotografiraš, bo morda zadržan do turistov? Večina mojih izkušenj je lepih, če imajo znak prepovedano fotografiranje, to upoštevam ali pa vprašam, ali dovolijo, češ da je za knjižni blog. Večinoma so veseli pozornosti, preseneti jih moj obisk, kako ste našli našo knjigarno, ponavadi vprašajo. Ko jim povem, da je moj potovalni itinerar sestavljen iz večine knjigarn v njihovem mestu, se začudijo, hkrati pa jih zanima več. Kje sem že bila, katera se mi je zdela najlepša, na kar na licu mesta, utrujena in polna vtisov, vedno težko odgovorim. Vsaka je posebna, jim ponavadi odgovorim, to je enako kot z najljubšo knjigo, ne morem izbrati le ene. Tudi za ta prispevek se bom omejila na izstopajoče ali pa več podobnih knjigarn strnila skupaj.

Specializirane knjigarne

Ena od posebnosti večjih mest, posledica večje kupne moči njihovih prebivalcev, je zagotovo to, da imajo specializirane knjigarne. Lahko so to knjigarne s samo fantazijsko literaturo, stripi in risoromani, knjigarne za fotografijo, oblikovanje, umetnost, pa tudi knjigarne s samo knjigami za otroke bi lahko šteli med te. Ker je Ljubljana majhno mesto, je ponudba knjigarn precej okrnjena, zato ljubitelji fantazijske in znanstvenofantastične literature ne moremo pričakovati, da bi za to imeli posebno knjigarno, in velik užitek je vanje zahajati v tujini. Prva knjigarna, v katero sva vstopili, je bila Otherland, na zunaj nič posebnega, znotraj pa s samimi zakladi knjig, posebnimi nemškimi izdajami, plakati, prijaznim prodajalcem, rabljenimi knjigami in lastnim bralnim klubom. Še ure in ure bi lahko brskali po njej, vendar sva se morali od nje po slabi uri posloviti. Ne glede na to, kako sem navdušena nad obiskom knjigarn, pa me vsakič znova zajame malodušje, fantazijski oddelek v naši največji knjigarni Konzorcij se s tem nikakor ne more primerjati. Vem, da je nehvaležno primerjali našo malo Ljubljano in veliki Berlin, pa vendar si človek ne more pomagati, da ne bi delal vzporednic. Kam bi se moja bralska pot razvila, če bi imela dostopa do veliko več knjig?

 

Knjigarni Taschen (levo) in Modern Graphics (desno).

Modern Graphics imajo v Berlinu kar tri lokacije, v njih se sortiment malce razlikuje, še najbolje pa je bila založena njihova prva poslovalnica. Specializirani so za vse vrste stripov, risoromanov, mang za odrasle in otroke, imajo tudi veliko dodatnih izdelkov, ki spadajo v takšno knjigarno. Ob tem me je najbolj navdušilo dejstvo, koliko stripov imajo prevedenih v nemščino, v Sloveniji se na takšna področja (mang in recimo Marvelovih stripov) ne bi splačalo spuščati, saj za to ni velike ciljne publike. Imamo nekaj angleške ponudbe v par knjigarnah in knjižnici. Drugo striparno sva odkrili skoraj na koncu potovanja, Comicbibliothek Renate se nahaja v uglajenem osrednjem predelu Berlina, v Mitte. Tam sva doživeli veliko presenečenje, izložba je bila polepljena z nalepkami naše založbe Stripburger in stripom Dirty Thirty (Forum, 2022) (en teden kasneje so gostovali na festivalu Comic Invasion Berlin). Comicbibliothek Renate ima poseben sistem, v prvem prostoru gre za striparno, povsod po stenah so razstavljene različne grafike, ilustracije ipd., v drugem prostoru pa imajo manjšo stripovsko knjižnico za lokalne prebivalce. Krasna ideja! Stripovsko področje se je v zadnjih letih tudi pri nas odlično razvilo, ne smemo izpustiti Striparne Stripolis, to bi si bilo vredno ogledati tudi iz turistične perspektive (v njej se najdejo tudi angleške knjige), in založbe VigeVageKnjige, ki je svoje uredništvo preuredila tudi v knjigarno. Kar veliko stripov iz preteklih časov se prodaja rabljenih, to je dobro razvidno na festivalu Tinta.

Zašli sva še v tri knjigarne, specializirane za umetnost in dizajn, v dveh (do you read me? in Bücherbogen am Savignyplatz) naju je presenetila količina prisotnih strank. Zadnja ima posebno lokacijo in arhitekturo, postavljena je namreč pod železniško postajo, v svoje prostore vabi s čarom kamnitih obokov, iz prostora v prostor pa se premikaš po majhnih »predorih«. Knjigarna Taschen je samevala v okrožju dragih blagovnih znamk (tudi sama je namreč ena od teh), vendar je nekaj posebnega, čeprav si lahko v njej privoščite le redkokatero knjigo. V Berlinskem Taschnu tako lahko najdete knjige »velikanke« Arnolda Schwarzeneggerja, Walta Disneyja, Helmuta Newtona, The Rolling Stones, Naomi Campbell in drugih. Tudi če vas takšna knjigarna ne pritegne, dajte priložnost svoji radovednosti in presenečeni boste, da takšne knjige izdelujejo. To so namreč visoko kakovostni obrtniški izdelki, ki jih lahko le redko vidite. Nekaj knjig založbe Taschen je na voljo pri slovenski založbi V.B.Z.

Manjše intimne knjigarne

Meni osebno je najljubše, ko v tujini odkrivam manjše intimne knjigarne, kot jim rečem, kjer se počutiš prijetno in si želiš vsakokrat kupiti kakšno knjigo, če ne zaradi drugega, pa vsaj zato, da bi jih podprl. Ena takšnih je Another Country. Ta ima poseben sistem: kupiš lahko nove ali rabljene knjige (te imajo različne cene glede na ohranjenost), ampak jih lahko prineseš tudi nazaj in jih odkupijo. V svojih prostorih pogosto gostijo tudi bralne klube, človek se tam počuti, kot bi prišel k nekomu domov. V prvem prostoru imajo mizo, podloženo z »gajbami« piva, v naslednjem prostoru udobne naslanjače, v spodnjih prostorih pa dve mizi za druženje in igranje družabnih iger, v dveh majhnih kotih kuhinjico, polno krožnikov in kozarcev. Malo me je spominjala na ljubljansko LUDo knjigarno, ne po stilu, ampak po vzdušju. Slednja med našimi knjigarnami tudi sicer izstopa po svojem notranjem oblikovanju, ki je delo umetnika Mateja Stupice.

Ivallan’s Second-Hand & Exceptional Books je popolnoma izven kategorije knjigarn, ki sva jih videli v Berlinu. Hkrati kaotična in prijetna, all over the place jo še najboljše opiše. Napolnjena je z različnim pohištvom, v njem, ob njem, povsod vmes pa so knjige in različni predmeti. Gre sicer za rabljene in redke knjige, prodajalec je starejši možakar, ljudje prihajajo s povpraševanji. Spraševali sva se, kako se tam sploh kaj najde, saj vse izgleda v takem neredu, a hkrati nekem posebnem redu.

Skrita v parku, polnem otroških glasov, je knjigarna Curious Fox. Na prvi pogled nič posebnega, vendar se v tem polkletnem prostoru počutiš, kot da si prišel domov. Police, polne knjig, moj nakup vrečke za knjige z napisom »Stadt des Friedens« (mesto miru) in berlinskim medvedom, ter nekaj nalepk. Te so značilnost skoraj vseh manjših knjigarn, prodajajo jih za evro ali pa ponujajo brezplačno, tudi po mestu boste videli ogromno polepljenih stvari, drogov, zabojnikov, električnih omaric, stranišč itd.

 

Knjigarni Another Country (levo) in about_bookshop (desno).

Še dve manjši knjigarni sva obiskali, prva je bila svetla, mirna knjigarna BuchHafen Berlin v turški lasti in posledično z velikim izborom turških avtorjev in avtoric v različnih jezikih. V njej sva našli knjigo Maje Haderlap Nachtfrauen (slo. Nočne ženske, prevoda (še) nimamo). Druga – about_bookshop – pa ponovno z izvirnim konceptom in minimalistično zapomljivim vhodom. Vsake tri mesece imajo drugo tematiko (trenutna je bila gossip, govorice), tako da se tudi njihov prodajni program razlikuje. Pod temo ne najdemo samo romanov, ampak knjige z različnih področij, kot so filozofija, literatura, oblikovanje, politične, urbane študije itd. Prav v tej knjigarni naju je prodajalka vprašala, kako sva jo našli in katera je najina najljubša knjigarna v Berlinu. Na to je nemogoče odgovoriti.

Knjigarne s posebnim konceptom v Sloveniji na žalost ni, bi pa k manjšim intimnim knjigarnam prištela Beletrinino knjigarno v Ljubljani, knjigarno Azil in Sanje (ti dve sicer po naših merilih verjetno sodita že med srednje velike knjigarne). Knjigarna namreč ni nujno intimna zahvaljujoč prostoru – v slednjih dveh še vedno pogrešam udobne naslanjače, v kakršnih se lahko v zgodbi izgubiš za kakšno uro –, prej bi rekla, da jo zame intimno napravijo ljudje, ki tam delajo. To omenja tudi Carrión v Knjigarnah: »Brez dvoma postane knjigarna veliko gostoljubnejša, če zaradi pogostih obiskov ali po spletu naključja stkeš prijateljstvo s kakšnim izmed knjigarnarjev.« Samo pri sebi ugotavljam, da grem v knjigarno najraje, kadar tam dela kakšna moja prijateljica.

***

Na prvi pogled se zdi obiskovanje knjigarn v tujini preprosto opravilo, vendar nama je v enem dnevu uspelo obiskati nekje med tri in pet knjigarn.. Bolj izstopa dejstvo, da se z njimi in vtisi ne smeš prenasičiti, gre za podoben koncept kot v veliki galeriji – na začetku si zelo podrobno ogleduješ vse, proti koncu pa ti zmanjka koncentracije in zgolj hitiš mimo umetnin, ustaviš se samo pri večjih. Premišljeno doziranje je obvezno tudi pri obisku knjigarn. Sicer pa v Berlinu ne manjka odličnih restavracij, kavarn (tudi pražarn), kioskov s hitro prehrano, pubov in zanimivih lokalov.

Knjigarne kavarne

V Ljubljani za zdaj še nimamo knjigarne in kavarne, čeprav Gogina kavarna v Novem mestu in čisto nova Knjigarna kavarna Maks v Novi Gorici kažeta, da lahko ta koncept deluje tudi pri nas. Upam le, da se obdržita! V večini takšnih knjigarn v tujini je tako, da knjige ne moreš kar tako vzeti s police in si jo odnesti na svojo mizo, če je ne kupiš.

Zanimivo, da tudi v Berlinu ni bilo veliko knjigarn kavarn, so pa izstopale tri, ki si ne bi mogle biti bolj različne. Prva se imenuje ocelot, not just another bookstore, nahaja se v uglajenem delu mesta (zraven nje je morska restavracija z ostrigami, ki jih ljudje jedo skoraj na cesti in gradbišču) in ponuja pravo zatočišče pred vrvežem na ulici. Mirna, minimalistična, velika in moderna knjigarna z veliko izbiro romanov in poezije za odrasle, otroke, s prijaznim osebjem in mini vrtom oziroma dvoriščem. Veliko knjig je v nemščini, vendar tudi izbira angleških knjig ni bila slaba.

 

Knjigarni Shakespeare & Sons – Fine Bagels (levo) in She Said (desno).

Popolno nasprotje ocelota je živahna in barvita knjigarna She said. Nahaja se v kaotičnem in etnično raznovrstnem predelu Berlina, med popularnima okrožjema Neukölln in Kreuzberg. Feministična knjigarna je posvečena ženskim avtoricam, toplo sprejete pa so tudi knjige kvir avtorjev. Senzorična barvitost knjigarne je na prvi pogled za koga morda preveč, vendar po določenem času v njej vseeno začutiš prijetno energijo, ki obkroža ženske in kvir avtorje. Zaposleni z veseljem svetujejo pri izboru knjig, velik izbor imajo tudi v angleščini, knjige pa niso posvečene zgolj teoriji feminizma, v knjigarni lahko najdemo tudi zine, kuharske in otroške knjige. Na polički za izpostavljene knjige sem z navdušenjem opazila nemški prevod knjige Lane Bastašić Ujemi zajca (Sanje, 2021). V sredini se nahaja tudi manjša kavarna s posebno praženo kavo in domačimi sladicami. Marsikatera prijateljica je, ko sva ji povedali, da greva v Berlin, predlagala ravno to knjigarno in ne čudi me njena popularnost, resnično je izstopala med vsemi, ki sva jih obiskale.

Med drugimi najbolj pogostimi predlogi je bila Shakespeare & Sons – Fine Bagels, tja naj bi morali obvezno na bagel sendviče. Knjigarna je razpotegnjena vzdolž ceste, z značilno temno zeleno tendo, gasilskimi mizami (teh je sicer po Berlinu veliko), leseno, pod nogami škripajočo notranjostjo in precej metri polic. Izbor angleške literature ni slab, domiselno so kuharske knjige postavili kar zraven kuhinje.

Največja knjigarna v mestu

Čeprav imajo manjše knjigarne veliko več duše in čarobnosti, pa v večjih mestih ne morem mimo največje knjigarne, ki jo imajo, v Berlinu je to Dussmann das KulturKaufhaus. Razprostira se po petih nadstropjih in 700 kvadratnih metrih, kar je popolnoma neprimerljivo s Konzorcijem. Velikost te presune že ob vstopu, notri pa preseneti več kot 100.000 knjig, 7500 dokumentarcev in filmov (na DVD-jih ali Blurerayih – očitno se to v Nemčiji še vedno kupuje), obširen glasbeni oddelek s CD-ji in vinilkami. Notranjost ima rdeč strop in stene, obkrožene s črnimi stebri in policami. Skozi knjigarno se pride tudi do angleškega oddelka, ki nosi preprosto ime English Bookshop in ima svoj vhod tudi z zunanje strani. Presenetljiva lastnost obeh je delovni čas, odprti sta od 9. ure zjutraj do polnoči (nedelje zaprto). Katera knjigarna pri nas se lahko primerja s tem? Le kdo bi jih obiskoval v tako poznih urah?

 

KulturKaufhaus, največja knjigarna v Berlinu.

Literarna hiša v Berlinu

V soboto je bil najin zadnji poln dan, odpravili sva se v par knjigarn, ki so bile še odprte, in presenetljivo v Literaturhaus Berlin, zelo primerljivo z našim DSP-jem. Prijeten vrt, nabito polna restavracija, odmaknjeno od glavnih ulic. Na ograji sva zagledali seznam mesečnih dogodkov, na poti do knjigarne so bile v steklenih vitrinah izpostavljene knjige, in tako je, v kletnih prostorih imajo svetlo knjigarno – Kohlhaas & Company GmbH & Co! Kaj takega bi si bilo pri nas nemogoče zamisliti, še dogodki se odvijajo bolj redko, ko pa se (Slovenski dnevi knjige in sejem), jih zaradi slabe promocije obišče le peščica ljudi. Le kdo bi obiskoval knjigarno par korakov izven strogega centra, si tam kupil knjigo in užival v parku? Knjigarna v Literaturhaus Berlin ni majhna, imajo veliko romanov in poezije ter otroške literature. Tam sva zelo ponosni našli Šalamuna (Steine aus dem Himmel), Kosovela (Mein Gedicht ist mein Gesicht) in Marušo Krese (Trotz alledem).

***

Velike prestolnice si velikokrat nehote zapomnimo po umazanih ulicah, smrdečih podzemnih in veliki gneči, vendar zadnje čase opažam, da odkar v tujini obiskujem knjigarne, mi te po svoje naredijo mesto lepo, v spominu in občutkih. V Berlinu to ni bilo zgolj v strogem centru, v mnogih okrožjih (kot lahko vidite na zemljevidu) poskrbijo za tista kulturna zatočišča, v katera se ljudje radi vračamo. In tudi zato je mesto lepo! Kaj imamo v Ljubljani? Največkrat se moramo po določene knjige odpraviti v center (z izjemo Šiške in nakupovalnih centrov), vsi ostali predeli pa so na neki način zanemarjeni – kam bi kot (knjižni) turisti šli v Štepanjskem naselju, Fužinah, Rudniku, Bežigradu, Črnučah itd.? In v tem smislu je Ljubljana res grdo mesto.

Objavo prispevka je omogočila Javna agencija za knjigo RS.