»Mesto vstopa in izstopa iz knjigarne, eden brez drugega pravzaprav ne moreta.«

Osebno je torej (še vedno) politično.

Frankfurtski stolp Evrope je, predstavljam si, počastitev evropske kulture in njene moderne vizije: njenih tehnoloških dosežkov in njene zmožnosti zajeti ves svet. Vendarle pa je v tem določena ironija. Mesto ima namreč eno od najpomembnejših letališč na celini, nekakšen Zidani Most letalskega prometa. Ko se takole z avionom spuščaš, zgradba deluje precej patetično, neimpozantno. Kot otroška igrača, del kompleksa, sestavljenega iz lego kock.

Prijatelj v Berlinu mi je še pred drugim lockdownom govoril, da je od nekega kolega slišal za antikvariat s knjigami v angleščini v mestnem predelu Schöneberg. Bojda ga vodi neki »nori Indijec« – kakor ga je imenoval prijateljev kolega –, ki je dvajset let živel v New Yorku in imel tam prav tako antikvariat.

Kot zmeraj na neznanih terenih sem bila tudi tukaj kot kratkoviden slonček na trapezu, ki ga je nekdo posadil na gugalnico pod cirkuškim stropom in ki niti ne vidi mreže pod seboj, mreže, razpete zanj, da bi ga prestregla.

Iz Cankarja v Šiško v Berlin. O telesni izkušnji glasbe in svetu, ki je popoln, če ga le uspemo slišati (in videti) takšnega, kot je, brez vnaprejšnjih pričakovanj in idej.

Vidim jo, kako sedi ob oknu dnevne sobe s pogledom na Mesto in se sprašujem, o čem razmišlja, o zgodbi, ki bo nastala, o tem, kar vidi, kar smo številni mimoidoči spregledali. Okno nad oboki v prvem in hkrati zadnjem nadstropju hiše zgodb. Ja, točno tam, tik nad gospodom Wittejem, ki je tukaj stanoval vse svoje življenje, vse odkar so zgradili to hišo. Spodaj je trg Rose Luxemburg, še malo globlje pa drveče berlinsko podzemlje. Včasih, zelo zgodaj zjutraj, ko je vse še mirno, ga lahko začutiš.Preberi

Berlin

Reichenberger Strasse je živahna ulica južno od proge. Na južni strani trase, po kateri je resnično nekoč, pred zanje zadnjo vojno, tekla in se na koncu tudi do konca iztekla proga. Tračnice so potem izkopali, jih pretopili ali vgradili v Teufelsberg, Hudičev hrib iz odpisanih vagonov in nekaj milijonov kubičnih metrov žlindre, na katerem so pozneje zavezniki postavili vohunsko postajo. Razteza se v dolžini dobrih dveh kilometrov, približno med Oranienplatzom in kanalom, kar je južnejePreberi

I

Da napisana pesem ni nujno isto kot prebrana pesem in da na tiho prebrana pesem ni nujno isto kot avtorjeva živa interpretacija, je osnovno gonilo večine pesniških dogodkov, ki pa to razmerje redko zares reflektirajo. Drugače je s pesniškimi festivali, ki imajo v tem smislu določeno prednost; saj deluje tudi takrat, kadar se festivali omenjene tematike ne lotevajo eksplicitno, denimo z debatami in prevajalskimi delavnicami, strnjenost njihovih programov včasih celo kot boljša ponazoritev različnih načinovPreberi

Kako bi opisal trenutno stanje literarne kritike v Španiji? Imate veliko aktivnih kritikov? Ali uživajo ugled in imajo širši družbeni vpliv?

Stanje kritike je neuravnoteženo. Po eni strani je velik del kritike okorel in trdno zasidran v kulturnih parametrih, ki ne ustrezajo več novim literarnim smernicam. Po drugi strani pa je odprto polje interneta spodbudilo pojav neodvisnih kritikov vseh vrst, ki svoj delež občinstva dosežejo po samostojni poti. Kritika pa kljub temu večinoma ostaja ustrežljiva inPreberi