Kakšna je možnost rešitve? Uvesti še eno nagrado za kritike ali Stritarjevo nagrado razrešiti starostne omejitve? Prva možnost bi najbrž potegnila za seboj preveč navlake s strani drugih cehov, zato se mi zdi bolj smiselna druga.

Dva kulturna dodatka, najprej Politikin, objavljen v soboto, 12. maja 2007, potem pa kulturni dodatek v Večernjih novostih, s srede, 13. junija 2007, sta predstavila srbskim bralcem odprto pismo, ki ga je Uredništvo Los Angeles Timesa poslalo svojim literarnim kritikom. Avtor prvega komentarja »Kritikom lahko vsak piše« je Gojko Božović, urednik beograjske založbe Stubovi kulture, pesnik, literarni kritik, član Srbskega Književnega društva, urednik Književnega magazina in član komisije Pekićeve fundacije za dodelitev štipendije najboljšim prozaistom.Preberi

V letošnjem letu 60-letnico obstoja med drugim praznujejo pesnik in prevajalec Boris A. Novak, prevajalca Srečko Fišer in Štefan Vevar, Zoran Janković, nobelovka Herta Müller, pesniška zbirka Pesmi štirih in nacionalno Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Slednje je z odprtjem fotografske razstave prizadevnega Vinka Avsenaka v NUK-u obeležilo tudi 50-letnico Sovretove nagrade.Preberi

26. oktobra 2013

Draga Ifigenija!

Tvoje pismo sem prebrala kot še en dokaz, da se je treba o stvareh, ki jih omenjaš, javno pogovarjati. In jim nameniti dobrohotno energijo namesto nagajive hudomušnosti ter (ta prave) ustvarjalne nebrzdanosti. Obenem namreč priznavam, da pravzaprav ne vem, kako se odgovarja na takšna »pisma« oziroma izjave, saj so to prej kot pisma odštekani sestavki različnih žanrov, tudi umetniških zvrsti. Dokaj (navzven) »privzdignjeno«, hkrati pa (navznoter) »razžaljeno« je tvoje podajanje vsebin, ki v spretno izpeljanih figurah prej kreira kot da bi objektivno, s podprtim mnenjem ujelo situacijo na literarni, tudi družbeni sceni.Preberi

Zadnjič sem malo sanjarila.

Predstavljala sem si, da bi na prijazno, a odločno in jasno strukturirano opozorilo skupine pesnic in pesnikov na šovinizem v izjavi člana komisije za Jenkovo nagrado in predsednika DSP, prejeli tak njegov odgovor: »Čeprav sem bil nad pismom in njegovo silovitostjo presenečen, saj sem hotel ravno nasprotno, pesnice pohvaliti, sem hvaležen za opozorilo. Glavna značilnost predsodkov je ravno v tem, da so za nosilca nevidni, neobstoječi; o njihovem stališču in argumentih bom temeljito premislil.«Preberi

Ni dolgo tega, kar sta bili na spletnem portalu AirBeletrina v razmaku nekaj mesecev objavljeni kolumni Mance G. Renko z naslovom »Ne dam svoje domovine« in Ane Svetel z naslovom »Famozna tujina ali Kaj narediti s svojim rastočim domoljubjem?« Gre za teksta, ki znotraj partikularnih ideoloških okvirov generacije in domoljubja zarisujeta pomembne politične konture, ki zadevajo neko simptomatično in preveč aktualistično razumevanjePreberi

[HU]

Kdor živi znotraj nekega sistema, nima veliko možnosti, o njem objektivno soditi. Slaba tolažba je, da bržkone ne more objektivno soditi niti tisti, ki ne živi v njem – tudi on je del kakšnega sistema, tudi on ima predsodke in prav tako nujno gleda z nekega zornega kota.Preberi

Tako kot večina drugih zanimanj, ki jih nisem opustil, tudi moje zanimanje za črke sega nekam v srednjo šolo, pravzaprav v čas, ko se je v meni dokončno zasidrala ideja, da se bom v življenju zanimal predvsem za besede. In ker pride redkokatera dobra ideja k meni brez svojega nasprotja, je bila, kot se je izkazalo, tudi ta vsaj mnogoplastna, takšna, da je v sebi že vsebovala semena čedalje resnejšega zanimanja, ki se je začeloPreberi

V dokaz, da ima poezija s svojo varljivostjo še vedno svojo moč, za začetek tale anekdota. Ko smo 17. oktobra v Le Petit Cafeju čakali, da nas avtobus odpelje na podelitev Jenkove nagrade v Medano, je Irena Novak Popov, članica žirije, prosila eno izmed nominiranih pesnic, Katjo Gorečan, za ogenj, da bi si prižgala cigareto. Glede na to, da subjektinja njene zbirke Trpljenje mlade Hane poleg tega, da si kar naprej grize nohte, veliko kadi,Preberi

Spoštovani kolegi in kolegice, DSP-jevci-jevke, da ne bom predpostavljala, da smo vsi v kolegialnem odnosu (imam pa še to smolo, da sem lani iz društva izstopila, pa niti ne vem, če imam sploh pravico do besede),

torej, spoštovani in spoštovane,Preberi

Preobčutljivost, s katero se pri nas pogosto soočamo ob redkih – a skoraj vedno žolčnih – odzivih na literarno kritiko, in še to izključno odklonilno, priča o tem, da kritika v splošnem ni zares sprejeta kot integralni del kulturnega napredka, temveč prej kot eden izmed porokov za strahopetno vzdrževanje nespremenjenega obstoječega stanja oz. njegovo površinsko hvalo. Namesto da bi bila spodbujana, je njena ostrina (pravimo ji vendar kritična!) v interesu zagotavljanja povprečne sredinskosti kar nekako odveč.Preberi

Bilo je še precej na začetku moje literarnokritiške kariere, ko sem bil po prvih opaženih revijalnih objavah povabljen k sodelovanju pri enem še danes živečih slovenskih dnevnih časopisov. Kmalu po potešitvi začetnega vznemirjenja, ki je spremljalo mojo debitantsko visokonakladno pojavitev, me je zalil hladen tuš. Kaj tuš, bilo je kar vedro hladne vode, le da z vrvico, ki ga je sprožila, nisem upravljal sam, ampak tehnična redakcija štajerskega medijskega ponosa. V mojem tekstu so namrečPreberi

Nobenega vrelca ni, nobene lave, besede prihajajo počasi, obotavljajo se in še takrat ko pridejo, se jim zdi, da so same sebi namen. Rušim postavljene stavke v podpomene in razbiram, ali ni tudi tega preveč. Še to, kar se na koncu izpiše, je obsojeno na kritiko, pomisleke, predvsem o tem, da se je bistveno že izpovedalo v izbruhu, ki sem ga položila v jutro, še pred prvo kavo, nato pa umirilo in, ja, ostalo tamPreberi

Narcizem kot psihološka motnja se imenuje po Narcisu, mitološkem mladeniču, ki se je zaljubil v svoj lastni odsev v jezeru. Najprej ni vedel, da je odsev njegov, ko pa je to ugotovil, je umrl, saj se je zaljubil sam vase. Kot psihoanalitični sindrom je narcistična motnja motnja samospoštovanja. Narcistični ljudje verjamejo, da so junaki z napako, in sicer táko, da jih nihče ne more sprejeti, sploh pa ne ljubiti. Psihoanalitiki menijo, da so taki zaradiPreberi

Bralec se je nagnil čez rob mostu in si pri tem pridržal očala, ki so mu lezla nevarno na konico nosu. Razgled na medijsko avtocesto je bil od tukaj izjemen. V ospredju nekaj velikih, v hiter digitalni razvoj usmerjenih tekmovalcev, ki osvajajo nove naprave, procese medijske produkcije in žanre. Precej za njimi pa ogromen prometni zamašek vseh tistih medijev, ki nikakor nočejo pospešiti, da ne bi slučajno prehiteli konkurence, na kakšnem odcepu narobe zavili inPreberi

Ne berem prav veliko poezije, tudi povedati o njej ne znam kaj dosti. Vendar se vsakič, kadar morem, odpravim na Festival Pranger prisluhnit, kaj bodo o njej povedali drugi. Na Prangerju namreč (večinoma mlajši) udeleženci tako za okroglo mizo kot v publiki o poeziji govorijo s strastjo. Pa ne o poeziji nasploh, temveč o konkretnih novih slovenskih pesniških zbirkah, tistih devetih, ki jih sprotni selektorji izbirejo kot najboljše. In na Prangerju malo uživam v visoki ravni literarnega diskurza, malo pa me zmeraj daje zavist, kako da tako zavzete debate o prozi v Sloveniji ni.Preberi

Xavier Le Roy je po študiju biokemije in doktoratu iz molekularne biologije na univerzi v Montpellierju začel svojo poklicno pot kot znanstvenik. Po izkušnji z delom v laboratoriju si je pri svojih 25 letih premislil in znanost zamenjal za sodobni ples.Preberi

Preden si pobliže ogledamo bogato revijalno bero na področju literature in literarne vede na Slovenskem, ne bo narobe, če na grobo začrtamo idejno platformo splošnega pogleda na književnost tu in zdaj. Živimo v presenetljivo konservativnih časih kulturne retradicionalizacije in se na skoraj vseh področjih družbenega delovanja srečujemo pretežno z reciklažami davno preživetih meščanskih ekonomskih in ideoloških vzorcev, vsaka kritična misel o pravi emancipaciji in napredku pa pod vplivom te ali one spontane filozofije naleti naPreberi

Torej. Pred časom sem prejel elektronsko pošto od neznanca, ki se mi je predstavil kot glasbenik in ljubitelj besedne umetnosti; nekje da je prebral nekaj prevodov mojih besedil, zdaj pa, ker bo še nekaj časa v Ljubljani, če imam čas, predlaga, da se dobiva na kakšni kavi. Precej časa je trajalo, da sva se tudi res dobila, in vse, kar sem vedel, preden sva se končno zmenila, je bilo to, da bodo v Slovenski filharmonijiPreberi

Od vseh oblik zanimanja za literaturo je udeleževanje literarnih dogodkov še najhitreje pokvarljivo. Verjetno je nekakšen čuden dosežek že to, da uspeš svoja nagnjenja tudi v obdobju, ko se začne večina ukvarjati z bolj pomembnimi, predvsem pa dobičkonosnimi posli, sploh ohraniti in jih po možnosti celo poglobiti, ne nazadnje tako, da se začneš z njimi ukvarjati resno, ne zgolj ljubiteljsko. Zato je treba razdeliti prioritete in potegniti črto. In pri tem je, kot opažam žePreberi