Sedem življenj nazaj si bila Kalipso.

Svet je vsaj / v petdesetih odstotkih grozljiv, in to je zgolj zmerna / ocena

tolčem po bleščečem steklu avtomata / da bi leta padla ven

Dokaži, da si človek. / Da stojiš na dveh nogah. / Beži.

Zdaj smo sedemnajstletniki z nekaj sivimi lasmi, / ko na poti domov udari strela, / najprej opazimo, da je nebo za trenutek rožnato

Leta 1999 / ali 2008 ali lanskega junija.

Opazovala sem roki, kako sta se skupaj obrnili, / mezinček se je poravnal z mezinčkom

Težko je v tem času biti človek.

Včeraj si bil postavil akvedukt iz sanj / in stal na Gibraltarju, / toda nimaš ničesar.

Vsak zamudi pol sveta, še preden se rodi.